Ukrajinsko topništvo je največ ubil okoli Kijeva in na koncu rešilo mesto pred rusko okupacijo

Načrt ruske vojske v zgodnjih urah njene širše invazije na Ukrajino februarja je bil, da se iz Belorusije in južne Rusije prikotali naravnost v severno Ukrajino in zavzame Kijev, 100 milj od meja, s hkratnim napadom z vzhoda in zahoda.

Ni šlo. Kar je še huje za Ruse, njihov neuspeli napad na Kijev jih je stal toliko ljudi ter toliko opreme in streliva, da so potrebovali mesece, da so si opomogli – mesece, ki so jih Ukrajinci porabili za urjenje novih vojakov in ponovno oborožitev z doniranim zahodnim orožjem.

Priljubljena predstava je, da so ukrajinski vojaki, ki so streljali z ameriškimi protitankovskimi raketami Javelin, skoraj sami porazili Ruse okoli Kijeva.

Toda to pojmovanje je napačno. »Kljub poudarku protitankovskega vodenega orožja v javni pripovedi je Ukrajina z množičnim ognjem dveh topniških brigad preprečila ruski poskus zavzetja Kijeva,« so Mykhaylo Zabrodskyi, Jack Watling, Oleksandr Danylyuk in Nick Reynolds razkrili neverjetne nove podrobnosti v študija za Royal United Services Institute v Londonu.

Ukrajinske enote so bile v tistih prvih nevarnih dneh redke na terenu okoli Kijeva. Le ena aktivna manevrska enota, 72. mehanizirana brigada, je branila mesto skupaj s silami za specialne operacije in na hitro vpoklicanimi lokalnimi teritorialci. Skupaj je bilo morda okoli 20,000 ukrajinske pehote vseh vrst v Kijevu in okolici, medtem ko so se tri ruske poljske vojske – vsaka z več deset tisoč vojaki – zaprle.

Toda ti dve ukrajinski artilerijski brigadi – 44. topniška brigada in še ena enota – sta pehoti dali veliko ognjeno moč. Samo 44. topniška brigada je imela na desetine goseničnih havbic 2A65 in 2S7 ter vlečenih havbic 2A36. Morda je bilo konec februarja v Kijevu in okolici nekaj sto velikih pušk in raketnih metalcev.

In imeli so čas za pripravo. Strelci so se zakopali in opazovali svoje cevi na najverjetnejših pristopih.

Medtem ko so ruske terenske vojske imele na stotine lastnih pušk in lanserjev, se je moralo to orožje bojevati na poti po zamašenih avtocestah, ki so jih nestrpni ruski poveljniki izbrali za svoje poti v Kijev. Na splošno ruska vojska imel dvakrat več topniških orodij kot je to storila ukrajinska vojska. Lokalno, v Kijevu in okolici, so imeli Ukrajinci prednost.

Odločilni vpliv, ki ga bo imelo ukrajinsko topništvo na enomesečno bitko za Kijev, je bilo očitno že v prvih dneh. Prvo jutro širše vojne, 24. februarja, so ruski zračni bataljoni s helikopterji prileteli na letališče Hostomel na zahodnem robu Kijeva. Zamisel je bila, da padalci zavzamejo letališče, da bi transportna letala lahko privlekla dodatne sile in ustvarila bivališče za pospešitev ruskega obkolitve Kijeva.

Toda ukrajinski mejni policisti so se na letališču močno uprli, s čimer so pridobili čas za 44. topniško brigado in njeno sestrsko enoto, da svoje orožje usmerijo na ruske položaje na pisti ter v letaliških zgradbah in hangarjih. "Ruski [padalci] so bili izpostavljeni močnemu topniškemu ognju, nato pa so bili z letališča odstranjeni z mehaniziranim protinapadom," so zapisali Zabrodskyi, Watling, Danylyuk in Reynolds.

Ista dinamika se je v naslednjih nekaj tednih odvijala v večjem obsegu severovzhodno in severozahodno od Kijeva, ko so se ruske terenske vojske približale mestu. Ukrajinska pehota je streljala s protitankovskimi raketami na tanke in bojna vozila BMP v avangardi ruskih formacij. Goreče razbitine so blokirale promet – in takrat je ukrajinsko topništvo odprlo ogenj.

"Kopja, izstreljena z razdalje do ene milje z natančno natančnostjo, ki popolnoma uničijo prve tanke ali BMP, bi lahko ustavila celotno kolono," je analitik Dan Rice napisal v Dnevnik malih vojn. »Takrat je prednamerna artilerija zahtevala večino ruskih žrtev. Več dni je bila 40 milj dolga oklepna kolona severno od Kijeva ustavljena, potem ko je utrpela ogromne izgube.«

Ta »kanalizirajoči« pristop k topniškemu ognju ni bil nekakšna novost. Toda ukrajinski poveljniki, od katerih so se mnogi v zadnjih letih usposabljali skupaj s kolegi iz Nata res izpopolnil taktiko. »Ukrajinski obrambni načrti so bili usmerjeni v uporabo manevrskih sil za pritrditev in kanaliziranje napadalcev, da bi omogočili njihovo uničenje s koncentriranim topniškim ognjem,« so zapisali Zabrodskyi, Watling, Danylyuk in Reynolds.

Ukrajinci so napotili opazovalce in brezpilotna letala, da bi locirali ruske sile za velikimi topovi in ​​lanserji. Toda fronta je bila nevarno mesto za prednje opazovalce in intenzivno rusko elektronsko bojevanje je pogosto motilo signale dronov.

Več kot enkrat so ukrajinski civilisti opravili to delo namesto tega – poklicali na lokacijo ruskih bataljonov. "Ruske enote bi prispele v mesta in začele poskušati komunicirati s civilnim prebivalstvom, da bi razumele, kje so," so pojasnili Zabrodskyi, Watling, Danylyuk in Reynolds. "Njihov položaj bi bil sporočen in ruska enota bi se ukvarjala z artilerijo."

En ukrajinski kmet v Moschunu, vasi, ki meji na Hostomel le dve milji severno od Kijeva, je pomagal preobrniti tok bitke, ko je sredi marca poklical, kar je Rice opisal kot "močno koncentracijo tankov."

"Ukrajinske oborožene sile so poslale brezpilotna letala, vendar niso mogle identificirati nobenega sovražnika zaradi gostega gozdnega pokrova," je spomnila Riceova. »V gozd so streljali z artilerijo in močna sekundarna eksplozija je potrdila njihove strahove. Tam je bila velika enota ruske vojske.«

Zdaj ko so bili izpostavljeni, Rusi niso imeli druge izbire, kot da napadejo. Toda po tednih nenehnega in natančnega bombardiranja ukrajinskega orožja so ruski bataljoni izgubljali kohezijo. Zagon se je premikal - proti ukrajinski vojski. Enota, ki jo je vodil major Dmytro Zaretsky, je izvedla protinapad na Bucho, južno od Hostomela in Moschuna.

Ukrajinci pod vodstvom Zaretskega so ponovili enako učinkovito taktiko kot prej in izstrelili rakete Javelin na prvo in zadnje vozilo v ruski koloni, da bi ostale ujeli v past. Rusko motenje je Zaretskemu onesposobilo radijske sprejemnike, zato je po besedah ​​Riceove uporabil aplikacijo za družbene medije WhatsApp, da je poklical topništvo.

Do konca marca so ukrajinski protinapadi stiskali ruske terenske vojske v vse manjše koridorje, ki so vodili v Kijev. "Ukrajinske sile so učinkovito varovale boke ruskih sil, ki so bile v vsakem primeru skoncentrirane na preozkem območju za število vojakov, potisnjenih naprej," so zapisali analitiki RUSI.

"Ta neugodna geometrija bojišča je onemogočila Rusom, da bi pridobili pomemben zagon, saj so bili ves mesec pod stalnim in intenzivnim topniškim ognjem."

29. marca je Kremelj svojim silam okoli Kijeva ukazal umik. Medtem ko je celotna ukrajinska vojska – da ne omenjam civilnega prebivalstva Kijeva – sodelovala, da bi zmagala v bitki, je največ prispevalo topništvo. Z večino ubijanja.