Ali lahko energetski realizem sobiva z ESG

Eden od stranskih učinkov propada velikana kriptovalut FTX je bil osvetlitev gibanja, ki je v zadnjih nekaj letih pridobilo velik oprijem – gibanje ESG v naših poslovnih zadevah ali na delovnem mestu. ESG pomeni okolje, družba in upravljanje. V najboljšem primeru gre za iskreno željo po merjenju in spodbujanju določenih družbeno-ekonomskih ciljev in načel, ki jih je bilo težko oceniti in napredovati, kot so zavezanost raznoliki delovni sili, trajnost, boj proti podnebnim spremembam in podpora drugim koristnim ciljem. Uvedba omejitev glede vrst naložb, v katere lahko vlagajo institucionalni vlagatelji, kot so pokojnine javnih uslužbencev, je en primer ESG na delu. Toda v najslabšem primeru lahko ESG postane poskus ljudi z določenimi političnimi prepričanji ali z določenimi cilji, vsiljevati lastne ideologije drugim v družbi z omejevanjem dostopa do kapitala tistih podjetij, ki se ne držijo standardov, ki jim jih ti ljudje poskušajo vsiliti.

Človek, ki je bil najbolj povezan z ESG, je bil ustanovitelj in izvršni direktor družbe Blackrock Larry Fink. Leta 2020 se je Fink prvič povezal z ESG, ko je v svojem letnem pismu vlagateljem zapisal, da morajo vodilni »prerazporediti svoj kapital v trajnostne strategije«. To pismo je povzročilo precejšen odziv konservativnih voditeljev in izvoljenih uradnikov, ki so nato podpisali pismo Finku, v katerem so ga prosili, naj "premisli". Namesto tega je Fink šel v drugo smer. Naslednje leto je svojemu letnemu pismu dodal opombo o »delniškem kapitalizmu«, kar je pogosto koda, ki namiguje, da bi morale uprave podjetij skrbeti več kot splošno finančno zdravje podjetja, na primer zgolj ustvarjanje dobička ali maksimiranje vrednost delnice. Namesto tega bi morali upravni odbori enako skrbeti za družbeno dobro, ki naj bi se verjetno merilo z individualnimi vrednotami tistih, ki zahtevajo upoštevanje ESG, v nasprotju z vrednotami članov odbora ali samih delničarjev.

Na žalost še nihče ni prišel do sprejemljive definicije, katere metrike bi morale biti vključene v razvoj ocene ESG ali kako jih izmeriti ali tehtati. Upoštevati je treba tudi pravilo poslovne presoje, ki je dolgoletno načelo korporativnega prava, ki predvideva, če ne celo usmerja direktorja ali uradnika družbe, da deluje v najboljšem interesu družbe, kar običajno pomeni maksimiranje dobička in vrednosti delnice. Navsezadnje, ali ni osnovno poslanstvo »profitabilnih« korporacij – no – ustvarjanje dobička? Rezultat te negotovosti je trenutno brezoblična zbirka idej in stališč o ESG, ki so pogosto kontradiktorne same sebi in lahko včasih vodijo do nepričakovanih in nezaželenih rezultatov.

Nikjer ni bilo to bolj očitno kot pri FTX, ki je zdaj zelo poster otrok slabega upravljanja podjetij. Vendar pa je za ponazoritev anomalije malo preden je dno padlo, eden od subjektov, ki trdijo, da dajejo ocene ESG, Truvale, FTX dejansko dal višjo oceno za korporativno upravljanje kot Exxon-Mobil. To se je zgodilo kljub dejstvu, da FTX takrat sploh še ni imel pravega korporativnega odbora in da FTX ob nedavni prijavi stečaja ni imel niti najmanjšega finančnega nadzora.

FTX je bil zagotovo izjemen primer in upajmo, da je bil osamljen, vendar je vprašanje, ki ga poudarja njegova nesorazmerna ocena ESG, pomembno, zlasti ko se finančne institucije umikajo od potencialnih posojilojemalcev, ki nimajo programa ESG ali imajo sicer nizko oceno ESG . Nikjer ni to večji problem kot pri industriji fosilnih goriv.

Nedvomno ta industrija ni naklonjena trenutnim navadam in drugim standardom, ki jih narekujejo gibanja za okoljsko in socialno pravičnost. Vendar, ali gibanje ESG dejansko ustvarja poslovno situacijo, ki povzroča ravno nasprotne rezultate od tistih, ki jih namerava? Kako lahko na primer do leta 2030 ali 2035 resnično popolnoma preidemo na električna vozila? Kje bomo dobili redke zemeljske kovine, potrebne za to? Kaj bi to pomenilo za otroške delavce v Kongu, ki morajo še naprej kopati kobalt v grozljivih pogojih? Kaj se zgodi, če se vojna v Ukrajini razširi ali če kitajska komunistična partija napade Tajvan? Države, kot sta Kitajska in Nemčija, že podvojijo porabo premoga. Jasno je, da to ni dobro za svetovno okolje in se ne ujema dobro s standardi in cilji gibanja ESG.

Odpor proti ESG nedvomno pridobiva zagon. G. Fink se je že pritožil, da napadi na ESG postajajo osebni. Pred kratkim je guverner Floride Ron DeSantis napovedal, da bo država črpala 2 milijardi dolarjev državnih pokojninskih skladov iz BlackRockovihBLK
upravljanje kot del republikanskega odziva proti ESG in trajnostnim naložbam.

Če želi ESG uspeti ali celo preživeti, bo moral razviti enoten in objektiven nabor meril, ki bodo upoštevali dolgoročne posledice tega, kar meri, in ne le zagovarjati amorfnega nabora načel dobrega počutja, ki se zdijo slediti strogi družbeni agendi, ki je povezana večinoma z levico, ne posvečajo pa dovolj pozornosti veljavno konkurenčnim političnim usmeritvam ali interesom. Večina se strinja, da je energetski prehod na brezogljične vire sam po sebi pozitiven cilj, vendar pa je ključnega pomena tudi, kako se z njim spopademo – in premagamo številne ovire in preusmeritve, ki ovirajo napredek.

Da bi ESG prevzel svoje mesto kot sila za pozitivne spremembe, bodo morali tisti, ki stojijo za gibanjem, pokazati, da znajo poglobljeno razmisliti o številnih kompromisih, ki jih bo treba obravnavati v prihodnosti, in se spoprijeti z njimi, in ne le togo sprejeti določenega partizanske ideologije brez prepoznavanja kratkoročnih in dolgoročnih posledic.