Pogovor z Evo Kaili, podpredsednico Evropskega parlamenta, o uredbi MiCA

V članku, ki sem ga napisal za Cointelegraph, sem komentiral, kako Evropska unija je napredovala pri urejanju trg kripto sredstev prek trgov kripto sredstev (MiCA) in uredbe o prenosu sredstev (ToFR). Glede na to temo kot ozadje sem imel privilegij intervjuvati eno od ljudi, ki ve največ o regulaciji novih tehnologij: Evo Kaili, podpredsednico Evropskega parlamenta. Trdo je delala na spodbujanju inovacij kot gonilne sile za vzpostavitev enotnega evropskega digitalnega trga. 

Oglejte si spodnji intervju, ki je zajemal ključne točke o MiCA, nekatere predlagane zakonodajne določbe, ki so se izkazale za bolj sporne od drugih, kot so decentralizirane finance (DeFi), ki ostajajo izven obsega, pravila, ki se upravljajo s samoizvršljivimi pametnimi pogodbami (Lex Cryptographia), decentralizirane avtonomne organizacije (DAO) in več.

1 – Vaše delo pri spodbujanju inovacij kot gonilne sile za vzpostavitev enotnega evropskega digitalnega trga je bilo intenzivno. Bili ste poročevalec pri več predlogih zakonov s področja tehnologije veriženja blokov, spletnih platform, velikih podatkov, finančne tehnologije, umetne inteligence in kibernetske varnosti. Kateri so glavni izzivi, s katerimi se srečujejo zakonodajalci pri uvajanju zakonov, ki vključujejo nove tehnologije?

Tehnologija se hitro razvija in inovativne rešitve potrebujejo nekaj prostora za testiranje in razvoj. Nato oblikovalci politik potrebujejo nekaj časa, da razumejo, kako so bile te tehnologije oblikovane, se posvetujejo z zainteresiranimi stranmi in izmerijo pričakovani vpliv na tradicionalne trge. Optimalna pot naprej torej ni takojšnji odziv na kakršen koli tehnološki razvoj z zakonodajno pobudo, temveč raje omogočiti čas, da se tehnologija razvije in oblikovalcem politik, da se izobražujejo, razumejo prednosti in izzive inovativnih tehnologij, prebavijo, kako so. vplivalo na trenutno tržno arhitekturo in nato predlagalo uravnotežen, tehnološko nevtralen in v prihodnost usmerjen zakonodajni okvir. V ta namen v Evropi sprejmemo pristop »počakaj in poglej«, ki nas vodi do varnega nadaljevanja z odgovorom na tri temeljna vprašanja: (1) kako zgodaj je treba regulirati tehnološki razvoj? (2) koliko podrobnosti bi morala vsebovati predlagana uredba? in (3) kako širok mora biti obseg?

V tem kontekstu se lahko pojavijo novi izzivi, med drugim odločitev, ali uporabiti stara pravila za nove instrumente ali ustvariti nova pravila za nove instrumente. Prvo ni vedno izvedljivo in ima lahko nenamerne posledice za pravno varnost, saj lahko dopolnitve ali spremembe zajamejo zapleten zakonodajni okvir. Po drugi strani pa slednji potrebuje čas, posvetovanje z deležniki, medinstitucionalni nadzor in drugo. Vsekakor je treba upoštevati, da odgovori na ta vprašanja določajo rast trga, čas za dosego te rasti in vpliv omenjene ureditve na druge trge, saj je pri tem treba upoštevati tudi geopolitično razsežnost. urejanje novih tehnologij.

2 — Leta 2020 je Evropska komisija uvedla digitalni finančni paket, katerega glavni cilj je olajšati konkurenčnost in inovativnost finančnega sektorja v Evropski uniji (EU), vzpostaviti Evropo kot globalnega postavljalca standardov in zagotoviti varstvo potrošnikov za digitalne finance in sodobna plačila. Kaj mora regulativni okvir obravnavati kot konkurenčno prednost v dani jurisdikciji?

Kot sem že omenil, je danes bolj kritično kot kdaj koli prej razmisliti o globalni geopolitični razsežnosti in učinku bodočega regulativnega režima glede novih tehnologij. Vidite, v novem globalnem digitalnem gospodarstvu koncentracija tehnološke zmogljivosti povečuje konkurenco med jurisdikcijami. Na primer, tehnološke soodvisnosti in odvisnosti med prevladujočimi akterji na trgu in geografskimi regijami, ki jih nadzorujejo, so očitne v Aziji, Evropi in Ameriki. V tem kontekstu digitalni izdelki in storitve pomenijo moč, imajo močne geoekonomske posledice in spodbujajo »digitalni imperializem« ali »tehnonacionalizem«. Zato je treba vsak prihodnji regulativni okvir obravnavati kot vir nacionalne ali jurisdikcijske konkurenčne prednosti, ki ustvarja robustne, inovacijam prijazne trge, ki so odporni na tveganje. Lahko pritegne človeški kapital za vzdrževanje inovacij in finančni kapital za financiranje inovacij skozi čas.

Ta načela so bila glavna gonilna sila za pilotni režim DLT in predpise o trgih kriptosredstev, saj sta nam uspela dva mejnika: ustvariti prvi vseevropski peskovnik za testiranje DLT v tradicionalnih infrastrukturah finančnih trgov in prvi konkretni niz pravila v zvezi s kripto, ki segajo od kripto sredstev, vključno s stabilnimi kovanci, do izdajateljev, tržne manipulacije in več, določajo standarde, kako bi moral izgledati regulativni pristop kripto trga, in ustvarjajo konkurenčno prednost za evropski enotni trg.

3 — Začetni sloves Blockchaina kot tehnologije, ki »omogoča« goljufije, nezakonita plačila preprodajalcev mamil in teroristov na »temnem spletu« ter »okoljsko neodgovorne«, je ustvaril veliko ovir za kakršno koli regulativno obravnavo tehnologije. Leta 2018, ko ste sodelovali na panelu o regulaciji na Blockchain Weeku v New Yorku, so le majhne jurisdikcije, kot sta Malta in Ciper, eksperimentirale s tehnologijo in imele zakonodajne predloge za regulacijo industrije. Takrat so številni regulatorji zaradi nepoznavanja tehnologije znova in znova trdili, da je blockchain le trend. Zakaj ste spoznali, da je blockchain veliko več kot le tehnologija, ki omogoča kriptosredstva in žetone množičnega financiranja?

Že zgodaj sem spoznal, da je blockchain infrastruktura za širok spekter aplikacij, ki bodo preoblikovale tržne strukture, poslovne in operativne modele ter bodo imele močne makroekonomske učinke. Danes, ko se tehnologija še vedno razvija, je že zaznana kot hrbtenica in infrastruktura katerega koli okolja IoT [Internet of Things], ki izkorišča interakcije med človekom in strojem ter med strojem. Njen vpliv na realno gospodarstvo naj bi bil odločilen, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji pa še ni lahko napovedati. Kljub temu je hiter razvoj blockchaina že prisilil tako podjetja kot vladne voditelje, da razmislijo o (1) kako bodo novi trgi izgledali v prihodnjih letih, (2) kakšna bi bila ustrezna organizacijska nastavitev v novi ekonomiji in (3 ) kakšne tržne strukture je treba oblikovati, da bi ne samo preživeli gospodarsko konkurenco in ostali tehnološko relevantni, temveč tudi ustvarili in vzdrževali stopnje vključujoče rasti, sorazmerne s pričakovanji družbe. Ključnega pomena za ta namen so projekti evropske infrastrukture za storitve veriženja blokov ter pobuda Evropskega observatorija in foruma za veriženje blokov, katerih namen je dati EU znatno prednost prvega koraka v novem digitalnem gospodarstvu z omogočanjem tehnološkega napredka in preizkušanjem konvergence veriženja blokov z drugimi eksponentnimi tehnologije.

4 — Evropska unija je 30. junija dosegla začasni dogovor o tem, kako urediti kriptoindustrijo v bloku, in prižgala zeleno luč MiCA, njenemu glavnemu zakonodajnemu predlogu za ureditev trga kripto sredstev. MiCA, ki je bila prvič predstavljena leta 2020, je šla skozi več ponovitev, pri čemer so se nekatere predlagane zakonodajne določbe izkazale za bolj sporne kot druge, na primer decentralizirane finance (DeFi), ki ostajajo izven obsega. Zdi se, da so platforme DeFi, kot so decentralizirane borze, po svoji naravi v nasprotju s temeljnimi načeli regulacije. Ali je mogoče regulirati DeFi na njegovi trenutni stopnji razvoja?

Dejansko je bila predhodna kritika udeležencev na trgu, ko je bila uredba o trgih kripto sredstev predstavljena septembra 2020, ta, da izključuje decentralizirane finance, katerih namen je decentralizirati finančne storitve, zaradi česar so neodvisne od centraliziranih finančnih institucij. Ker pa DeFi v idealnem primeru deluje s pametnimi pogodbami v decentraliziranih avtonomnih organizacijskih arhitekturah, ki izkoriščajo decentralizirane aplikacije (DApps) brez subjekta, ki bi ga bilo treba identificirati, ga ni bilo mogoče ustrezno vključiti v uredbo o trgih kripto sredstev, ki izrecno obravnava finančno področje verige blokov. ponudniki storitev, ki so ali bi morali biti pravno ustanovljeni subjekti, nadzorovani glede tega, ali izpolnjujejo posebne zahteve v zvezi z obvladovanjem tveganja, zaščito vlagateljev in celovitostjo trga, torej odgovorni v primeru neuspeha, v okviru jasnega in preglednega pravnega okvira.

DeFi po zasnovi nima lastnosti "entitete", vsaj na način, kot smo vajeni. Zato moramo v tem decentraliziranem okolju ponovno premisliti o našem pristopu glede tega, kaj bi pomenilo »entiteto«, ki bi nosila odgovornost v primeru napačnega ravnanja. Bi ga bilo mogoče nadomestiti z mrežo psevdonimnih igralcev? Zakaj ne? Vendar pa psevdonimnost ni združljiva z našo pravno in regulativno tradicijo. Vsaj zaenkrat ne. Ne glede na to, kakšna je arhitektura, dizajn, proces in značilnosti izdelka ali storitve, vse in vedno mora priti do odgovorne osebe (ali oseb). Rekel bi, da primer DeFi natančno odraža problem pomanjkanja krivde. Zato se zdi decentralizacija za oblikovalce politik veliko večji izziv.

5 — Gibanje Evropske unije za regulacijo industrije kripto in blokovnih verig se je začelo veliko pred MiCA. 3. oktobra 2018 je Evropski parlament z večino brez primere in podporo vseh evropskih strank izglasoval svojo »resolucijo o veriženju blokov«. Kako pomembna je ta resolucija z vidika politične ekonomije? Kako je sprejetje resolucije o veriženju blokov prispevalo k temu, da je Evropska unija prevzela regulativno vodilno vlogo?

Resolucija Evropskega parlamenta o veriženju blokov iz leta 2018 je odražala poglede na to, kako z regulativnega vidika pristopiti k tehnologiji, ki se (in se) še vedno razvija. Glavni argument za resolucijo je bil, da blockchain ni samo tehnologija, ki omogoča kriptovalute in žetone množičnega financiranja, temveč infrastruktura za širok nabor aplikacij, potrebnih, da Evropa ostane konkurenčna v novem gospodarstvu. Na podlagi tega je Odbor za industrijo (ITRE) Evropskega parlamenta odobril pripravo osnutka resolucije: “Tehnologije porazdeljene knjige in veriga blokov: gradnja zaupanja z disintermediacijo.” In to je bil moj del političnega podjetništva, za katerega sem čutil, da ga moram prevzeti, da sprostim povpraševanje po uredbi in spodbudim institucije EU, da razmišljajo o možnostih urejanja uporabe tehnologije veriženja blokov. Torej, ko sem pripravljal osnutek resolucije, nisem želel le ustvariti osnove pravne varnosti, temveč bolj institucionalno varnost, ki bi omogočila razcvet blokovne verige na enotnem trgu EU, olajšala ustvarjanje trgov blokovnih verig in naredila Evropo najboljše mesto na svetu za blockchain podjetja in zakonodajo EU narediti za vzor drugim jurisdikcijam. Resolucija o veriženju blokov je Evropsko komisijo dejansko spodbudila k pripravi osnutka pilotnega režima DLT in predlogov o trgih kriptosredstev, ki odražajo načela tehnološke nevtralnosti in s tem povezan koncept nevtralnosti poslovnega modela, ki je potreben za olajšanje sprejemanja digitalne tehnologije kritičnega strateškega pomena. pomembnost.

6 — Obstajajo različne arhitekture verig blokov, zlasti tiste, ki temeljijo na verigah blokov brez dovoljenj, ki ne zagotavljajo le disintermediacije, temveč tudi decentralizirane strukture upravljanja z lastnostmi avtomatizacije. Ko te strukture napredujejo, ali verjamete, da bo v prihodnosti prostor za "Lex Cryptographia" - pravila, ki se upravljajo prek samoizvršljivih pametnih pogodb in decentraliziranih avtonomnih organizacij (DAO)? In če da, katera načela oziroma smernice bi morali regulatorji upoštevati v tem primeru?

Nadaljnji tehnološki napredek in možnost decentraliziranega svetovnega gospodarstva, ki bo delovalo v realnem času z uporabo kvantne tehnologije, umetne inteligence in strojnega učenja skupaj s tehnologijo veriženja blokov, bosta kmalu privedla do razvoja »Lex Cryptographia«, saj se bo zdelo, da sistemi, ki temeljijo na kodi. najprimernejši način za učinkovito sprejemanje zakonodaje v tem novem okolju. Vendar to ne bi bila lahka naloga za politike, oblikovalce politik in širšo družbo.

Na kritična vprašanja bi bilo treba odgovoriti na ravni kode med krmarjenjem po prostoru »Lex Cryptographia«: za kaj bi bil tak sistem programiran? Katere vrste informacij bo prejel in preveril in kako? Kako pogosto? Kako bodo tisti, ki vzdržujejo omrežje, nagrajeni za svoj trud? Kdo bo zagotovil, da bo sistem deloval tako, kot je načrtovano, ko bo regulacija vpeta v arhitekturo takega sistema?

Možnost "Lex Cryptographia" od nas zahteva, da razširimo naše razumevanje tega, kaj bi v tem primeru dejansko predstavljalo "dobro ureditev". In to je izziv za vsako jurisdikcijo na svetu. Rekel bi, da bi bila pot naprej ta, da ponovno uporabimo »peskovnik« – kot smo storili s pilotnim režimom DLT – in ustvarimo trden, a agilen prostor, ki bo inovatorjem in regulatorjem omogočil izmenjavo znanja in pridobitev potrebnega razumevanje, ki bo vplivalo na prihodnji pravni okvir.

Ta članek ne vsebuje investicijskih nasvetov ali priporočil. Vsaka investicijska in trgovinska poteza vključuje tveganje, bralci pa bi morali pri odločanju opraviti lastne raziskave.

Tu so izražena stališča, razmišljanja in mnenja samo avtorji in ne odražajo nujno in ne predstavljajo stališč in mnenj Cointelegrafa.