Ali lahko Joe Biden spodbudi veliko vrtanje nafte za več nafte, nižje cene plina in pospešiti prehod na električna vozila? To je ambiciozen cilj načrta, ki ga izvaja Bidnova administracija, medtem ko se vozniki še naprej borijo z naraščajočimi cenami goriva. Nenavadno je, da načrt ne podpira le naftna industrija, temveč tudi nekateri ekonomisti in okoljevarstveniki.
Ko so cene plina leta 2022 sprožile inflacijo in so naftne družbe slavile rekordne dobičke, je Biden praktično prosil vodilni v industriji, naj naredijo osnovni korak, ki bi lahko znižal stroške: črpati več nafte za povečanje ponudbe. Njegove prošnje so naletele na gluha ušesa.
Medtem ko je kritiki očitajo industrija z deluje iz pohlepanaftne družbe vidijo resnično tveganje v črpanju več nafte. Od leta 2008 so presežne ponudbe nafte večkrat povzročile padec cen, zaradi česar imajo podjetja vse manj dobička.
Povezano: Dobički naftnih družb rastejo, ko Američani trpijo zaradi visokih cen goriva
"Exxon ne bo opravljal nacionalne storitve s proizvodnjo veliko več nafte in tvegal ogromno presežne ponudbe, ker vodstveni delavci vedo, da jih bodo delničarji odpustili, če se bodo zmotili," je dejal analitik za surovine Alex Turnbull.
Konec julija je Bidnova administracija spremenila taktiko in napredovala s tvegano, a inovativno Načrt zasnovan za zaščito potrošnikov pred visokimi cenami plina, zmanjšanje tveganja naftnih podjetij in potiskanje države k električnim vozilom. Predlog bi deloval tako, da bi upravljal Strategic Petroleum Reserve, zalogo nafte zvezne vlade, na način, ki določa delno spodnjo in zgornjo mejo cen nafte.
Skratka, ko je povpraševanje šibko in cene padejo tako nizko, da črpanje več nafte postane nerentabilno, bi vlada kupovala po ceni, ki je dovolj visoka, da bi spodbudila dobiček industrije in shranila sode v rezervi. Ko je povpraševanje veliko in cene rastejo, lahko vlada posreduje tako, da trg preplavi z rezervno nafto, kar bi lahko pomagalo znižati cene.
Če bo načrt deloval, bi lahko uspelo ohraniti cene plina dovolj visoke, da bodo potrošniki še naprej prehajali na električna vozila, vendar ne tako visoke, da bi škodile gospodarstvu. Medtem ko bodo mnogi dvomili v modrost načrta za zmanjšanje toplogrednih plinov s črpanjem več nafte, zamisel še vedno podpira "koalicija čudnih posteljnih prijateljev", je dejala Skanda Amarnath, izvršna direktorica Employ America, naprednega thinktanka, ki je spodbujal podobno načrt.
"Če ta orodja uporabljate pametno, to proizvajalcem nafte zagotavlja nekaj gotovosti in zaupanja," je dejal. "Vendar je treba o tem razmišljati celostno ... in mora skrbeti za strateško rezervo na podnebno ozaveščen način."
Postavitev tal
Predlagana sprememba pravil ministrstva za energijo bi vladi omogočila, da sprejme ukrepe za stabilizacijo naftnega trga. Ker so trenutno napisana pravila, mora DOE plačati tržno ceno za nafto na dan, ko prejme sode.
V skladu s predlaganimi pravili bi lahko vlada uporabljala terminske pogodbe s fiksno ceno za večletni nakup nafte po določeni ceni. Nafta naj bi maja stala okoli 84 dolarjev za sod, tako da bi se vlada lahko takrat dogovorila za nakup po 90 dolarjev za sod. Tudi če se vojna v Ukrajini konča in tržna cena pade na 50 dolarjev za sod, ko bo ruska nafta preplavila trg, jo bo vlada še vedno kupovala za 90 dolarjev, s čimer bo odpravljena večina tveganj industrije.
To bi v teoriji spodbudilo več naložb v vrtanje, in čeprav traja približno eno leto, da nova nafta iz skrilavca pride na trg, bi lahko zgolj obet stabilnosti znižal cene prej. Prav tako bi lahko bila ta pregovorna oljčna vejica iz nekoč industriji sovražne uprave, je dejal Amarnath.
"Trgu pošilja pravi signal in naftni industriji zagotavlja, da jih Washington, zlasti demokratični Washington, kratkoročno ne bo spodkopal," je dodal.
Matematika je smiselna tudi za vlado, ki je v zadnjih mesecih prodajala nafto za 100 dolarjev ali več in jo bo odkupila po nižji ceni.
Toda Bidnov načrt pomeni sporen odmik od predvidenega namena rezervata.
Rezervat, sestavljen iz globokih votlin rudnikov soli v Teksasu s prostorom za shranjevanje več kot 700 milijonov sodčkov nafte, je bil ustanovljen kot zaščita pred tem, da bi Opec po naftni krizi leta 1973 prekinil dobavo. Niso vsi prepričani, da je uporaba rezerve kot orodja za nadzor cen dobra ideja. Izčrpavanje njegovih zalog bi lahko pustilo državo ranljivo v primeru večjih izrednih razmer, je dejal Phil Flynn, analitik energetskega trga pri Price Futures Group.
Od aprila ZDA sproščajo približno 1 milijon sodčkov na dan iz rezerv, kar je po ocenah finančnega ministrstva znižalo cene plina za približno 40 centov na galono, cene nafte pa so padale več kot 50 zaporednih dni do sredine avgusta. Ostaja pa manj kot 440,000 milijonov sodov, kar je najnižja raven od leta 1985, in DOE si želi obnoviti svoje zaloge.
Vendar se je Flynn spraševal, ali lahko ZDA konkurirajo Opecu v cenovni vojni, in dejal, da so Bidnove rezervne izdaje "prinesle brizgalno pištolo za gašenje gozdnega požara". Namesto tega je trdil, da prosti trg in padec povpraševanja spodbujata nedavno znižanje cen nafte.
Družbeno tveganje naftnih družb
In zakaj bi morali tveganje industrije socializirati, zlasti ko so njeni vrtoglavi dobički pomagali povečati stroške v celotnem gospodarstvu, zadajanje bolečine na veliko Američanov?
To bo na koncu koristilo javnosti, je dejal Amarnath. Naftne družbe delujejo v tem, kar je označil kot "cikle praznikov ali lakote" - ki jih zaznamujejo skoki cen in zlomi.
Ko je med recesijo leta 2008 povpraševanje usahnilo, so cene nafte v šestih mesecih padle z najvišjih vrednosti vseh časov, približno 133 dolarjev za sod, na približno 39 dolarjev. Sredi pretresov na Bližnjem vzhodu in velikega povpraševanja so cene in dobički rasli do leta 2014. Toda presežna ponudba, ki izhaja iz revolucije frackinga v ZDA in povečane proizvodnje Opeca, jih je tisto leto skrajšala. Po kratkem okrevanju je Covid usahnil povpraševanje in do maja 2020 so cene nafte padle v minus.
Do takrat so podjetja prenehala iskati novo nafto, kar je privedlo do trenutnega scenarija, v katerem so povpraševanje in cene visoke, industrija pa ne povečuje proizvodnje. Banke, ki posojajo naftnim podjetjem, so prav tako izgubile denar, je opozoril Turnbull, zato je vladna delna najnižja cena olajšala zadolževanje za kritje stroškov novega vrtanja.
Medtem ko sta bili leti 2008 in 2021–2022 »letni leti« za naftne družbe, je bilo »vmes veliko bedastih let«, je dejal Amarnath.
"Številni veliki proizvajalci so se dejansko zavezali, da ne bodo povečevali proizvodnje, in rekli: 'To igro smo igrali prevečkrat in naši delničarji so preveč nezadovoljni z nami,'" je dodal.
Z določitvijo delne spodnje meje cen načrt uprave zagotavlja kratkoročno stabilnost do leta 2024 in 2025 ter bo spodbudil novo vrtanje, je dejal Amarnath. Čeprav uprava ni povedala, kje bo poskušala usmerjati cene, opazovalci pravijo, da je idealno območje med 70 in 100 dolarji za sod, kar bi lahko ohranjalo plin v območju od 3 do 4 dolarje za galono.
Dobro za podnebje?
Na prvi pogled je črpanje več nafte in podpiranje industrije v nasprotju s podnebnimi cilji, vendar zagovorniki načrta pravijo, da je kratkoročna okoljska bolečina zdaj bistvena za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev.
Izgradnja infrastrukture za čisto energijo je dolgotrajen proces, ki vmes zahteva fosilna goriva, zlasti dizel za dobavno verigo, pomanjkanje nafte pa bi sprožilo energetsko krizo, ki bi sprožila inflacijo. Financiranje infrastrukture čiste energije postane nemogoče, ko inflacija dvigne posojilne obrestne mere, je dejal Turnbull.
"Na levici obstaja ta res neumen pogled na akceleratorizem, 'povzročimo krizo'," je dodal. "Če si to želiš zase, potem si le en bedak v Brooklynu."
Določba, vključena v zakon o zmanjševanju inflacije, ki ga je nedavno potrdil kongres, je namenjena zmanjšanju emisij metana iz proizvodnje nafte. S tem bi si lahko "kupili čas za iskanje dolgoročnejših rešitev" in naredili kratkoročno povečanje črpanja nafte bolj sprejemljivo, je dodal Halff.
Politična prihodnost demokratov je odvisna tudi od takojšnjega znižanja cen plina – če bodo cene plina ostale visoke, se bodo že tako slabi srednjeročni obeti stranke še poslabšali, Biden pa bi leta 2024 verjetno izgubil. Prehod na čisto energijo bi se dramatično upočasnil pod drugo Trumpovo administracijo oz. še en predsednik GOP.
Toda črpanje več nafte za znižanje cen je "recept za katastrofo", je dejala Kassie Siegel, direktorica Inštituta za podnebno pravo Centra za biološko raznovrstnost. Trdila je, da so visoke cene nafte posledica "zaslužkarstva", saj podjetja izkoriščajo invazijo na Ukrajino.
Čeprav so bile cene nafte julija 2008 nižje kot letos junija, so bile cene plina in marže naftne industrije nižje višje in širše leta 2022, je opozorila Siegelova in Bidnovo administracijo pozvala, naj zajezi industrijo. V Veliki Britaniji je konservativna vlada uvedla 25-odstotni davek na nepričakovane dobičke naftnih družb.
Siegel je dejal, da bi lahko Biden z odobritvijo kongresa sprejel tudi ukrepe, ki ne bodo povečali proizvodnje, kot je ponovna uvedba prepovedi izvoza surove nafte, ki je veljala do leta 2015. ZDA pošiljajo velike količine nafte v Evropo in dele prodaje rezerv odšli v druge države. Če bi ga ohranili v ZDA, bi povečali domačo ponudbo in znižali cene plina.
"Zmanjkalo nam je časa za korake nazaj in stranske korake," je dejal Siegel. "Narediti moramo velikanske skoke naprej, da bo vsak korak nazaj vodil s pečine v podnebno katastrofo."
Vir: https://finance.yahoo.com/news/joe-biden-gamble-big-oil-070023715.html