Zakaj velikanski dvig obrestnih mer ECB ne pomaga potolčenemu evru

Za to krivite energetsko krizo, ki spodbuja naraščajočo inflacijo v evrskem območju in se zdi, da bo gospodarstvo evrskega območja pahnila v recesijo.

»Skrbi glede možnosti recesije zaradi omejitev evropske oskrbe s plinom bi morale še naprej odtehtati koristi za EUR (evro) zaradi zaostrovanja denarne politike in dokler bodo obeti za rast ZDA v drugi polovici leta 2 boljši, « je v zapisu dejal Thierry Wizman, globalni strateg za tečaje in obrestne mere pri Macquarie.

evro
EURUSD,
+ 1.06%
padel za 0.7 % na 0.9949 $, kar ni daleč od skoraj 20-letne najnižje vrednosti pod 0.99 $ v začetku tega tedna.

Šibek evro samo poslabša sliko inflacije, zaradi česar je uvoženo blago dražje za kupce v evrskem območju. "K kopičenju inflacijskih pritiskov je prispevala tudi depreciacija evra," je na novinarski konferenci opozorila predsednica ECB Christine Lagarde.

Lagarde je poudarila, da ECB ne cilja in ne bo ciljala na določen menjalni tečaj evra, vendar je dejala, da so oblikovalci politik opazili učinek slabitve valute na gospodarstvo.

"Zanimivo je, da se ECB začenja osredotočati na evro kot vir uvožene inflacije, medtem ko je bila prej implicitno osredotočena na konkurenčno devalvacijo," je v zapisu dejal Sebastien Galy, višji makro strateg pri Nordei.

Dvig evra bi bila težka naloga za ECB, je dejal Galy, glede na to, da je razlika med obrestnimi merami v ZDA in evroobmočju preozka, da bi pretresla trg, ki je že tako "napet" zaradi dolgih dolarskih stav, je dejal Galy. .

Dejansko je ameriški dolar divjal proti svojim glavnim tekmecem, saj je ta teden trgoval najmočnejše od leta 1998 proti japonskemu jenu
USDJPY,
-1.38%
in 35-letni vrh v primerjavi z britanskim funtom
GBPUSD,
+ 1.21%.

»ECB mora prepričati trg, da želi močan evro, ne da bi povzročila preveliko zvišanje obrestnih mer. Glede na to, da je raven evra sama po sebi nestabilna zaradi velikih dolgih pozicij v dolarjih, bi lahko v obdobju nekaj mesecev opazili močno povečanje nestanovitnosti, čeprav je trgovanje v razponu bolj verjetno v naslednjih nekaj tednih,« je zapisal Galy.

Svet ECB je v izjavi dejal, da bo več zvišanj obrestnih mer verjetno prišlo kot odgovor na inflacijo, ki ostaja "veliko previsoka" in "verjetno bo ostala nad ciljno za daljše obdobje."

Analitiki so razpravljali, ali bo ECB dvignila obrestne mere za 50 ali 75 bazičnih točk. Odločitev pomeni, da se bo obrestna mera za mejni depozit ECB zvišala z 0 % na 0.75 %, medtem ko se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 1.25 %, obrestna mera za mejno posojilo pa na 1.5 %. Ta premik je največji po premiku za 75 bazičnih točk leta 1999, katerega namen je bil stabilizirati takrat na novo uvedeno enotno valuto.

Četrtkova poteza je sledila dvigu za 50 bazičnih točk v juliju in odraža prevelike poteze drugih večjih centralnih bank, vključno z ameriško centralno banko Federal Reserve, ki naj bi pozneje ta mesec dosegla tretji premik za 75 bazičnih točk.

"Z današnjo odločitvijo je jasno, da je ECB opustila ciljanje in napovedovanje inflacije in se pridružila skupini centralnih bank, ki se osredotočajo na znižanje dejanske inflacije," je v sporočilu dejal Carsten Brzeski, globalni vodja makro sektorja pri ING.

Odločitev odraža pomanjkanje alternativ, je dejal ekonomist.

Ostaja nejasno, kako »monetarna politika lahko zniža inflacijo, ki jo v glavnem poganjajo (zunanji) dejavniki na strani ponudbe. Tudi vpliv zvišanja obrestnih mer na inflacijska pričakovanja je vse prej kot gotov,« je zapisal. »Hkrati pa velikost današnjega dviga obrestnih mer ne bo odločila, ali bo gospodarstvo evroobmočja zdrsnilo v recesijo ali ne, in tudi ne bo recesije naredila hujšo ali manj resno. Morebitno recesijo v evrskem območju pozimi bodo vodile cene energije in ne obrestne mere.«

Inflacija v evroobmočju je avgusta dosegla 9.1 % in naj bi se še povečala, saj je Rusija omejila oskrbo z energijo kot odgovor na obsežne sankcije, ki so jih uvedle zahodne sile po njeni invaziji na Ukrajino.

ECB je v svoji izjavi dejala, da nedavni podatki kažejo na znatno upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju, pri čemer naj bi gospodarstvo stagniralo pozneje v letu in v prvem četrtletju 2023.

»Zelo visoke cene energije zmanjšujejo kupno moč dohodkov ljudi in kljub temu, da se ozka grla v dobavi zmanjšujejo, še vedno omejujejo gospodarsko aktivnost. Poleg tega neugodne geopolitične razmere, zlasti neupravičena agresija Rusije proti Ukrajini, bremenijo zaupanje podjetij in potrošnikov,« so sporočili iz ECB.

Osebje ECB je močno znižalo napovedi gospodarske rasti, pri čemer naj bi bruto domači proizvod v letu 2022 zdaj znašal 3.1 %, 0.9 % v letu 2023 in 1.9 % v letu 2024.