Zakaj je propad regionalne ameriške banke povzročil pretrese na finančnih trgih?

Finančni trgi so imeli naporen teden, saj se je bančna kriza v ZDA razširila v Evropo. V ZDA sta propadli dve banki, vendar je Fed hitro ukrepal, ko je konec tedna zagotovil rešilno bilko. Delnice so se dvignile z najnižjih vrednosti, saj se je tveganje za okužbo zdelo zelo majhno.

Navsezadnje že hiter pregled bilance stanja SVB (tj. ene od propadlih bank) pokaže, da se banka ni zavarovala pred obrestnim tveganjem.

Kakšno je obrestno tveganje?

Svet je bil dolgo časa ujet v obdobju nizke inflacije. V nekaterih državah se je pojavila celo deflacija (tj. negativna inflacija). 

Ekonomisti se strinjajo, da je stabilna inflacija okoli 2 % optimalna za stabilno gospodarsko rast. Toda dolga leta je bila inflacija blizu ničle ali pod njo.

Kot take so centralne banke znižale obrestne mere na najnižjo mejo. V nekaterih primerih (npr. Švica, evroobmočje) so centralne banke premaknile obrestno mero v negativno območje in jo tam obdržale leta.

Vse centralne banke so pele isto pesem – nizke obrestne mere bodo ostale. Komercialne banke so torej kupile obveznice, ker je cena obveznic obratno sorazmerna z donosi. Nižji donosi so pomenili višje cene obveznic, zato je bil nakup obveznic privlačna strategija.

Pandemija COVID-19 je ta pojav še povečala. Centralne banke in vlade so dodatno omilile denarno in fiskalno politiko z različnimi inovativnimi programi in spodbudami, ponujenimi podjetjem in gospodinjstvom.

Toda pred kratkim so vsi odpustili.

Pandemije je konec, saj je svet šel naprej. Šele zdaj svet vidi učinke vseh dejanj v zadnjem desetletju.

Inflacija je narasla po vsem svetu. Da bi se tega spopadle, so centralne banke naredile, kar bi morale storiti – zvišale so obrestne mere.

Se spomnite obratne korelacije med donosi in cenami obveznic? Ko so obrestne mere rasle, so cene obveznic padle.

SVB se ni zavarovala pred obrestnim tveganjem ali tveganjem, da bi se obrestne mere zvišale. Ko so to storili, je bila banka pod pritiskom, da je morala izpolniti dvige, in je morala prodati svoje deleže s stalnim donosom (tj. obveznice). Ker pa je cena obveznic zaradi dviga obrestnih mer padla, je obveznice prodajala po zelo nizkih cenah in z velikimi izgubami.

Bila je popolna nevihta in ni bilo možnosti, da bi prišla ven. Naslednje vprašanje vlagateljev je torej – kaj če je to začetek nove bančne krize? Kaj pa, če je to podobno stanovanjski krizi, ki se je začela leta 2008 v ZDA in se hitro razširila po vsem svetu?

Pozornost se je usmerila na Credit Suisse in evropski bančni sistem. In zato smo v trenutni finančni krizi.