Zakaj bi lahko Armenija in Srbija iskali iranska brezpilotna letala

Za iranski izvoz brezpilotnih letal je bilo odlično leto. Teheran je Rusiji zloglasno dobavil na stotine svojih lebdečih streliv Shahed-136 (samodetonacijskih ali »samomorilskih« brezpilotnih letal) za uporabo v ukrajinski vojni. Ima naj bi dosegli dogovor z Moskvo, ki Rusiji omogoča lokalno proizvodnjo takih brezpilotnih letal – dogovor, ki sledi otvoritvi maja XNUMX tovarna v Tadžikistanu ki bo lokalno proizvajal starejša iranska brezpilotna letala Ababil-2. In po besedah ​​iranskih uradnikov si rekordno število drugih držav želi pridobiti teheranska brezpilotna letala (UAV).

"Danes smo dosegli točko, da 22 svetovnih držav zahteva nakup brezpilotnih letal od Irana," trdil, Iranski generalmajor Yahya Rahim Safavi 18. oktobra. Med državami, ki jih je omenil, sta Srbija in Armenija.

Precejšnja dobava iranskih brezpilotnih letal tem državam bi lahko imela pomembne strateške posledice za Balkan in Južni Kavkaz. Na primer, če bi Srbija kupila iranska brezpilotna letala, bi s tem "Beograd lahko postal največji operater vojaških brezpilotnih letal na Balkanu". glede na Defense News.

Vendar pa med analitiki vlada velik skepticizem, da se Beograd zanima za iranska brezpilotna letala, pri čemer je en srbski pisec o letalstvu opozoril, da ima Srbija že precejšnje zmogljivosti, »da zadovoljuje lastne potrebe« in »da bi ji Iran res malo lahko zagotovil v v smislu končnih izdelkov UAV ali znanja.«

Kljub temu bi lahko nizka cena nekaterih iranskih brezpilotnih letal – 20,000 dolarjev je številka, ki se pogosto navaja za vsako enoto Shahed-136 za enkratno uporabo – Beograd premamila, da bi razširil in okrepil svoj arzenal z nakupom več teh brezpilotnih letal. Ali pa bi Iran lahko Srbiji ponudil posel za lokalno proizvodnjo, ki bi lahko relativno poceni pomagal razširiti beograjski obstoječi program brezpilotnih letal.

"Iran gradi močan trg za svoje vrste brezpilotnih letal z lebdečim strelivom," mi je povedal Nicholas Heras, direktor strategije in inovacij pri New Lines Institute. "Rast svetovnega zanimanja za iranska brezpilotna letala je nekakšen odmev tega, kako je Turčija razvila mednarodni trg za svoje vrste vojaških brezpilotnih letal."

"Turki so se osredotočili na tip drona 'srednjega razreda', ki je namenjen ponovni uporabi, je robusten in lahko učinkovito deluje tako proti državnim kot nedržavnim akterjem," je dejal. "Za vse namene se je Turčija odločila, da bo zagotovila 'poceni zračne sile' za državne akterje, ki se želijo izogniti dragim letalom in zahtevam vzdrževanja, ki jih prinašajo."

"Iran se je odločil, da želi ugnati trg s tem, kar so v bistvu leteči, natančnejši topniški naboji z daljšim dosegom, ki lahko povzročijo uničujoče učinke na bojišču, zlasti proti kopenskim silam."

Tako lebdeče strelivo bi lahko manjšim državam omogočilo, da predstavljajo surovo odvračilno sredstvo za svoje večje tekmece.

"Tako Armenci kot Srbi potrebujejo sposobnost hitrega ustvarjanja znatnih izgub močnejšim nasprotnikom – Natu za Srbijo, Azerbajdžanu za Armenijo – in iranska brezpilotna letala tipa lebdečega streliva bi lahko zagotovila to zmogljivost," je dejal Heras.

Iran ima številne vrste teh dronov, ki bi lahko zanimali Beograd in Erevan.

»Kar zadeva, kakšne vrste brezpilotnih letal lahko Iran proda tako Armeniji kot Srbiji – obstajajo številne možnosti, ki vključujejo modela Shahed in Ababil, saj so oba uporabljali iranski posredniki na Bližnjem vzhodu, zdaj pa je Shahed pokazal svojo omejeno zmogljivost. , a ključna zmogljivost v Ukrajini,« mi je povedal Samuel Bendett, raziskovalni analitik pri Centru za pomorske analize. "Tudi drugi brezpilotni letalniki, kot je Mohajer, verjetno niso izključeni."

Potem je tu še širši politični in strateški kontekst za morebitno armensko nabavo.

"Armenija želi izravnati krepitev turško-azerbajdžanskega vojaškega zavezništva in dojemanje, da Rusija morda ni tako predana armenski obrambi, kot se je prej mislilo," je dejal Bendett.

"Ker sta turška in izraelska tehnologija brezpilotnih letal leta 2020 prispevala k zmagi Azerbajdžana, je Armenija padla na noge, čeprav ima dejansko lastno industrijo brezpilotnih letal, v katero je bilo v primerjavi s tem premalo vloženih sredstev," je dodal. "Torej se Armenija želi izogniti tej napaki z vlaganjem v zmogljivosti UAV."

Teheran ima tudi svoje interese pri vojaški krepitvi Erevana.

"Iran je prav tako zaskrbljen zaradi turško-azerbajdžanskega zavezništva in izraelskega zornega kota v tem zavezništvu in je trdil, da bi se lahko v naslednjem konfliktu zavzel za Armenijo," je dejal Bendett. »Iran je izvajal vojaške vaje bližje regiji Gorskega Karabaha, nakazal, da bi lahko uporabil vojaško moč, če bi mu koridor Zangezur prekinil dostop do ožje Armenije, in išče svoj način, da bi izravnal odnos Istanbul-Baku-Tel Aviv. ”

Zato je s tega geostrateškega vidika zelo smiselno, da Armenija postane stranka iranskih brezpilotnih letal.

Erevan želi tudi tehnologijo brezpilotnih letal, ki se je izkazala v boju, kar bi lahko povečalo njegovo zanimanje za teheranske UAV-je.

"Iranski brezpilotni letalniki, kot je Shahed-136/1, so razmeroma poceni/veliko učinkovita naložba v zmogljivosti, ki lahko predstavljajo izziv za Azerbajdžan in morda celo Turčijo samo," je dejal Bendett. "Pri prodaji svojih brezpilotnih letalnikov Armeniji lahko Iran s to posredniško prodajo Erevanu opozori tako na Istanbul kot na Baku."

Kakršna koli večja dobava iranskih brezpilotnih letal v Armenijo ali vzpostavitev tovarne brezpilotnih letal na armenskih tleh, kot je tista v Tadžikistanu, bi lahko dodatno spodbudila oboroževalno tekmo v vse bolj nemirni regiji Južnega Kavkaza.

"Kar zadeva splošni vpliv takšne prodaje na regionalno dinamiko - na Kavkazu se vse države že oborožujejo s tehnologijo brezpilotnih letal, bodisi uvoženo bodisi domačo," je dejal Bendett. "Armenijska pridobitev iranskih brezpilotnih letal bi lahko okrepila njeno obrambo in lahko delovala kot potencialno odvračilno sredstvo, glede na to, da lahko brezpilotna letala Shahed napadejo tarče več sto kilometrov stran."

"Regionalna dirka brezpilotnih letal že dobro poteka in ni pričakovati, da se bo kmalu upočasnila."

Vir: https://www.forbes.com/sites/pauliddon/2022/11/25/why-armenia-and-serbia-might-seek-iranian-drones/