Kaj pomeni 'Friend-Shoring' za Azijo

Predsednik Biden je bil ta teden v Koreji in na Japonskem na srečanju z voditelji Quad in uvedbi ambicioznega indo-pacifiškega gospodarskega okvira (IPEF), ki ga je kitajski zunanji minister očitno opisal kot "obsojenega na neuspeh". Na prvi pogled se zdi, da so ambicije IPEF omejene z zasnovo in namenom. Ne gre za popoln sporazum o prosti trgovini, osredotočen na Azijo, kot je Celovit in napredujoč sporazum za transpacifiško partnerstvo (CPTPP), regionalni sporazum o prosti trgovini, ki ga je Amerika začela in od njega odstopila leta 2017. Ali regionalno celovito gospodarsko partnerstvo ( RCEP), ki vključuje Kitajsko in vrsto držav, podobnih CPTPP. Ali v tem kontekstu IPEF ne uspe pri izjavi Bidenove administracije, da se je vrnil v Azijo in pripravljen sodelovati z zavezniki, da bi se zoperstavil mogočnemu vzponu Kitajske?

Objava Bele hiše predstavlja IPEF primerno ambiciozno, z velikimi koristmi za "družine, podjetja in delavce v Združenih državah in indo-pacifiški regiji". Poudarek na domačih koristih je pomemben politični premislek, ki naj bi se zoperstavil ameriški desni in levi skepticizem glede prednosti proste trgovine. Začetni seznam azijskih držav, ki so se podpisale v IPEF – vključuje Japonsko, Korejo, Indijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in sedem najboljših članic Azije – je resnično impresiven in skupina predstavlja približno 40 % svetovne gospodarske proizvodnje. Ključna razlika je v tem, da za razliko od običajnih sporazumov o prosti trgovini, kjer so preferencialni dostop do trga in ugodne tarife velika privlačnost, IPEF ne ponuja ne enega in drugega in se namesto tega osredotoča na odpravljanje pomanjkljivosti v trenutnem upravljanju svetovnega trgovinskega sistema. Preprosto, Amerika prek IPEF poskuša zagotoviti, da bo še naprej oblikovala in vplivala na pravila sodelovanja na področjih, kot so čezmejni pretoki podatkov, etična uporaba umetne inteligence, odporne dobavne verige in čista energija.

Globalno upravljanje se razcepi v mnogih od teh nastajajočih sektorjev, Kitajska in Amerika pa poskušata ubesediti svoja globalna pravila cest. Ustanovitev IPEF je geopolitična šahovska poteza, namenjena matiranju kitajskih ambicij. Vendar pa obstajajo vprašanja o izvršljivosti in zmožnosti Amerike, da zagotovi, da člani IPEF ustrezajo izvajanju ciljev okvira. Tukaj pride v poštev artikulacija Bidenove administracije o »prijatenju«. V govoru v Washingtonu DC 13. aprila je ministrica za finance Janet Yellen dejala, da bi moral biti cilj Amerike "doseganje svobodne, a varne trgovine" in opisala "prijaznost" oskrbovalnih verig "velikemu številu zaupanja vrednih držav" kot način "varno razširiti dostop do trga." Medtem ko »prijateljstvo« ni vključeno v napovedi IPEF, je vse prej kot jasno, da je to implicitna značilnost okvira. Gre za ambiciozen poskus preoblikovanja globalnih dobavnih verig stran od Kitajske in vzpostavitve odprtih digitalnih standardov. Drugih enajst podpisnikov IPEF bo kmalu ugotovilo, da so se možnosti za sedenje na ograji geopolitičnega pretepa med ZDA in Kitajsko zožile. Tveganje »geoekonomske razdrobljenosti«, na katero je ta teden opozoril IMF, se je močno povečalo.