Objava gostov HodlX Pošljite svojo objavo
Splet 3.0 bi lahko bil do leta 81.5 vreden 2030 milijarde dolarjev napovedano avtor Emergen Research. Lahko je celo večja ali manjša. Takšne špekulativne številke se dobro ujemajo s cikli razcveta, ko prevladujeta navdušenje in manija. Toda pogosto so veliko manj pomembni za tiste, ki se osredotočajo na širšo, bolj dolgoročno sliko.
Nemogoče je natančno napovedati, kje bo splet 3.0 v naslednjih 10-15 letih. Za to je še prezgodaj. Splet 3.0 ima ogromen potencial in resnično lahko dela čudeže, ki si jih trenutno ni mogoče niti zamisliti. Zato je zaenkrat precej razumno reči, da splet 3.0 čaka svetla prihodnost.
Kljub temu lahko splet 3.0 doseže svoj polni potencial in spodbujati obljubljeno prihodnost samo z obravnavanjem določenih bistvenih vprašanj zdaj in tukaj. To so večja varnost, boljša izobrazba in predvsem realna pričakovanja tj. ključ do zagotavljanja množičnega sprejemanja spleta 3.0.
Osredotočanje na in krepitev zgornjih vidikov bo inovatorjem pomagalo vzdržati (in premagati) sedanji medved Trg. Splet 3.0 bodo popeljali v nove višine verjetno daleč od trenutnih napovedi.
Bolje je biti varen (in zavarovan) kot obžalovati
Varnostne grožnje so trenutno med največjimi izzivi, s katerimi se srečujejo inovatorji in uporabniki v spletu 3.0. Projekti prinašajo visoke terjatve, ki obljubljajo velike dobičke vlagateljem, ki vlagajo milijone dolarjev.
Toda navsezadnje so hekerji tisti, ki polnijo svoje vreče z odtekanjem denarja hrošči in vrzeli. Ne smemo pozabiti prevarantov, goljufov in vlačilcev preprog, ki izvajajo nemire na trgih brez dovoljenja.
Tehnološke omejitve so eden od razlogov za trenutno varnostno krizo spleta 3.0. Rešitve spleta 3.0 podedujejo določene vektorje napadov, ki so pogosti v spletu 2.0, kot so napadi socialnega inženiringa, kot je lažno predstavljanje, izkoriščanja DNS itd. Toda kljub temu ti sistemi nimajo ustrezno robustnih ogrodij kibernetske varnosti za ublažitev takšnih tveganj.
Temeljna načela spleta 3.0 tj. decentralizacija in preglednost dodatno zaplete postopek in predstavlja varnostno trilemo. Največja težava pa je pristop, ki ga trenutno uporabljajo mnogi lastniki in razvijalci projektov Web 3.0.
Prizadevajo si za preprosto in hitro sprejetje, pri čemer se bolj osredotočajo na promocije in trženje kot na gradnjo varnih, zanesljivih in trajnostnih sistemov.
Čeprav nadobudni projekti ustvarjajo znaten kapital iz različnih virov, vključno z institucionalnimi vlagatelji, pogosto dodeljujejo neustrezna proračuna za kibernetsko varnost. To pomeni, da si ne morejo privoščiti ustreznega varnostnega osebja kaj šele namenski CISO (glavni uradniki za informacijsko varnost).
Brez ustreznih in zrelih programov kibernetske varnosti kripto-domača podjetja pogosto uberejo pot »popravili bomo pozneje«. To vodi do dragih napak, kot je razvidno iz nedavnih večmilijonske podvige ki med drugim vključuje Binance in Ronin Network.
Poleg tega tvegana naivnost spleta 3.0 glede varnosti slabi zaupanje ljudi v industrijo, kar ni dobro za sprejetje.
Učenje iz preteklosti gradnjo za prihodnost
Poleg odpravljanja podedovanih groženj in ponovnega premisleka o pristopu do kibernetske varnosti se mora splet 3.0 nujno učiti iz preteklih napak. Hkrati mora identificirati, obravnavati in reševati nove in edinstvene izzive domene. Za ta dvosmerni proces je ključnega pomena boljše izobraževanje, tako preventivno kot reaktivno.
Ker je splet 3.0 progresivna domena, se lahko nepredvidene možnosti pojavijo (in se tudi zgodijo) v vsakem primeru. To prinaša nove priložnosti vendar z izzivi in vektorji napadov, značilnimi za splet 3.0.
Na primer, omrežja, ki jih poganja blockchain, omogočajo povsem novo finančno paradigmo tj. Defi (decentralizirane finance), vendar so nagnjeni k napadom, kot je a 51% napad. Druge inovacije spleta 3.0, kot so decentralizirane domene in identitete, so podobno ranljive.
Zato morajo inovatorji spleta 3.0 temeljito preučiti pokrajino, preden dajo nove izdelke na trg. S tem se jim pomaga izogniti ranljivostim, ki so prej vodile do vdorov in kršitev.
Poleg tega jih opolnomoči za predvidevanje varnostnih groženj, kar omogoča boljše preventivne ukrepe.
Vsakdo lastniki ali uporabniki projekta ni treba imeti eksplicitnih veščin kodiranja, da bi visokokakovostna varnost postala norma v spletu 3.0. Vse, kar potrebujejo, je večja ozaveščenost in obsežna predstava o tem, kako stvari delujejo. To je predvsem zato, ker je večina ljudi, ki danes uporabljajo splet 3.0, zgodnjih uporabnikov, ki morajo biti v idealnem primeru tako raziskovalni kot inovatorji.
Tako kot vse drugo na tem področju morata tudi boljša izobrazba in varnost temeljiti na sodelovanju in vključevanju, ne pa na izključevanju.
Kritično vprašanje je prelepo, da bi bilo res
Večinoma ja. Tako inovatorji kot vlagatelji imajo pogosto nerealna pričakovanja od spleta 3.0. To vodi v začarane cikle razcveta in padca, ki zainteresiranim stranem v industriji povzročajo več škode kot koristi.
Poleg tega nerazumno veliki upi ovirajo dolgoročno posvojitev, saj razočarajo obstoječe posvojitelje in demotivirajo potencialne.
Zaradi jasnosti si lahko predstavljamo stisko vlagateljev, ki svoj denar vložijo v protokol Web 3.0 in pričakujejo, recimo, 1,000-kratni donos, vendar ne dobijo dovolj likvidnosti niti za izstop iz protokola s prodajo svojih deležev. Kaj šele obljubljeni dobički pogosto imajo velike izgube.
In v najslabšem primeru anonimna ekipa protokola potegne preprogo za celotno naložbo pa naj gre za tisoče, milijone ali milijarde dolarjev.
Splet 3.0 ni sistem za hitro obogatitev in bolje je, da ga tako ne obravnavamo. Predvsem zato, ker nerealni dobički (in izgube) dolgoročno niso vzdržni.
Zavedati se je treba, da splet 3.0 vključuje proste in konkurenčne trge, ki se stabilizirajo z naraščajočo zrelostjo. Ni prostora za izmišljene skoke povpraševanja, ki jih poganja hype. In ker se sčasoma neizogibno popravijo, lahko v najboljšem primeru zagotovijo samo špekulativne kratkoročne dobičke.
Zato dolgoročna uvedba spleta 3.0 zahteva, da zainteresirane strani delajo z realističnimi pričakovanji. Pri tem je ključno zavedanje, kaj je in kaj ni mogoče.
Delno to pride z vrsto izobraževanja, o katerem smo govorili zgoraj. Gre pa tudi za opustitev pohlepa in špekulacij ter za prizadevanje za gotovost in trajnost.
Nenazadnje, splet 3.0 ne sme popolnoma zanemariti izkušenj, pridobljenih v spletu 2.0. Namesto tega je bolje uporabiti bolj celosten pristop k posvojitvi, tako da združimo najboljše iz obeh svetov.
Prvič, to bo spletu 3.0 omogočilo, da občutno razširi svoja obzorja in odklene prelomne priložnosti ter hkrati izpolni visoke standarde in pričakovanja.
David L Schwed je glavni operativni direktor pri Halborn. Pred tem je služil kot globalni vodja tehnologije digitalnih sredstev za BNY Mellon, kjer je bil odgovoren za integracijo strategije IT za ponudbe digitalnih sredstev BNY Mellon v celotnem podjetju. Poleg tega je delal v sektorju finančnih storitev na višji ravni za Merrill Lynch, Salomon Smith Barney, Citigroup in Galaxy Digital.
Sledi nam na Twitter Facebook Telegram
Izjava o omejitvi odgovornosti: Mnenja, ki jih je izrazil Daily Hodl, niso naložbeni nasveti. Vlagatelji bi morali opraviti svojo skrbnost, preden začnejo tvegati naložbe v bitcoin, kripto valute ali digitalna sredstva. Prosimo, bodite pozorni, da so vaši prenosi in posli na lastno odgovornost in za morebitne izgube, ki bi jih lahko povzročili. Daily Hodl ne priporoča nakupa ali prodaje nobenih kripto valut ali digitalnih sredstev, niti Daily Hodl ni naložbeni svetovalec. Prosimo, upoštevajte, da Daily Hodl sodeluje v partnerskem trženju.
Izbrana slika: Shutterstock/A. Solano
Source: https://dailyhodl.com/2023/01/25/web-3-0-adoption-requires-education-better-security-and-realistic-expectations/