Da bi preprečil še eno zmago Putinu, mora Zahod zdaj rešiti Sakašvilija

Eden največjih zaveznikov svobodnega sveta v postsovjetski dobi umira kot politični zapornik v svoji domovini, saj je bil namerno zastrupljen. Nekdanji predsednik Gruzije Mihail Sakašvili je bil veren prijatelj ZDA in Evrope, svojo državo je neomajno usmerjal proti zahodu, nenazadnje v glasnem sprejemanju demokracije in svobodnih trgov, zaradi česar je Gruzija uvrščena med najboljše mesto za poslovanje večkrat v času svojega predsedovanja. Bil je vzornik prodemokratičnih revolucij v 2000-ih. Potoval je po svetu in udarjal po bobnu za vrednote odprte družbe. Večkrat je identificiral Moskva pod Putinom kot temeljni sovražnik postsovjetske neodvisnosti, idealizem in razsvetljeni svetovni red. Zaradi vsega tega je postal glavna tarča jeze Kremlja, kar je povzročilo rusko invazijo leta 2008, o kateri sem poročal kot novinar, intervju z njim za Wall Street Journal, in večkrat poročal o svojem mandatu, dokler ni sprejel izgnanstva leta 2013 in od takrat.

Nujna zahteva pred nami je, da zagotoviti njegovo izpustitev in premestitev na zdravljenje v tujino, preden bo prepozno. Vsaj iz čisto humanitarnih razlogov. Toda poleg tega Sakašvili kot posameznik uteleša ekvivalent tega, kar je simbolizirala Ukrajina: odpor proti Putinovemu sadizmu, odpor proti ruskemu imperializmu, potrditev postsovjetskih držav, da so neodvisne in živijo varno ter da se pridružijo skupnosti svobodnih narodov. Spodaj pojasnjujem njegov pomen za nas in za svet. Predvsem za prevlado zahodnih vrednot. In zakaj ga je treba rešiti pred počasnim atentatom. Nujno je takoj pritisniti na oblasti v Tbilisiju in okrepiti kampanjo za njegovo rešitev.

Novembra Evropski parlament je sprejel resolucije ponovno poziva gruzijske oblasti, naj izpustijo Sakašvilija in mu omogočijo ustrezno zdravljenje v tujini iz humanitarnih razlogov in kot sredstvo za zmanjšanje politične polarizacije. K izpustitvi Sakašvilija je pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mu ponudil mesto v ukrajinski kliniki in dejal, da je njegovo nadaljnje pridržanje s strani gruzijskih oblasti krutost. Ekipa Ameriški medicinski strokovnjaki so lani jeseni pregledali Sakašvilija in pripravili zdravniška poročila s podrobnostmi o mučenju in zastrupljanju, ki ga je Sakašvili prestal v priporu, in ta poročila predložil gruzijskemu sodišču, da bi dosegel odlog kazni, da bi lahko prejel življenjsko oskrbo v Združenih državah ali Evropi.

Med Sakašvilijevim mandatom (2004–2013), po katerem je zapustil Gruzijo, Moskva ni prenehala z destabilizirajočimi dejanji, vključno z vmešavanjem po scenariju KGB v državne volitve oktobra 2012, na katerih je izgubil. Oligarh Bidzina Ivanišvili, ki ga financira Rusija. Gruzija si ni nikoli opomogla, njena obljuba o popolni pridružitvi narodom svobodnega sveta je ostala neizpolnjena, počasi pade v spalno bolezen stabilnosti, ki jo povzroča Moskva, v zameno za politično vztrajnost. Za tiste, ki so trdili, da je Sakašvili ubiral bližnjice z zakonom in nagnil demokratične procese sebi v prid, medtem ko je bil na oblasti, zlasti za njegove zahodne kritike, ni potreben večji odgovor: izgubil je, odšel, medtem ko njegov tekmec še vedno nadzoruje državo prek političnih pooblaščencev in neomejena sredstva prek Rusije.

Sakašvili je opozoril, da Putin bi nadaljeval s podobnim ravnanjem proti Ukrajini, če se Zahod ne bi ostro odzval na brutalizacijo in pacifikacijo Gruzije. Nismo. Pravzaprav so ga zahodne elite obravnavale kot neupravičenega provokatorja, grožnjo interesom, ki poslujejo z Moskvo, od velike nafte do velikih investicijskih bank. Vendar, kot lahko zdaj jasno vidimo, je imel prav. Bil je tako spoštovan zaradi svojih dosežkov v Gruziji, zaradi preglednosti, čiščenja sodstva, preoblikovanja gospodarstva, vzpostavitve neodvisnih medijev in marsičesa drugega – vse so izbrisali njegovi nasledniki –, da so tako on kot različni uradniki njegove ekipe pozneje dobili položaje v Ukrajini in drugod. Srečali so se z mešanim uspehom. Kljub temu je postal ukrajinski državljan, države, ki jo je ljubil, kamor je hodil na kolidž. Pred kratkim je bil imenovan za svetovalca predsedniku Zelenskemu leta 2020.

Ves čas svojega izgnanstva je ostal vidna javna osebnost. Nič čudnega, da njegovi politični tekmeci v Georgia mu je sodila v odsotnosti izmišljenih obtožb v okviru do takrat politično servilnega sodstva. V bistvu je bil obtožen sostorilstva v dveh ločenih primerih, umora in fizičnega napada. Leta po incidentih je bil obsojen šele, ko se je preselil v tujino in so bili sodni postopki lahko varno prirejeni. Noben neodvisni opazovalec ne more dvomiti o politični uzurpaciji sodnih pravil in razlogih za to – namreč preprečiti, da bi se Sakašvili vrnil kot uspešen izzivalec režimu v Tbilisiju. In s tem spet postati kakršna koli grožnja Vladimirju Putinu. Zaradi eminence grise Odločitev Gruzija iz sence, Bidzina Ivanišvili, je sklenila tihi faustovski pakt, da bi državo obdržala politično utišano, pri čemer ni niti utelešala hrupnosti odprte demokracije, ki bi jo lahko posnemale vse države ruske sfere, niti geostrateškega motilca moskovskega nadzora na Kavkazu.

Po osmih letih od daleč opazovanja kastracije demokratičnih institucij Sakašvili ni mogel več stati stran. Zdrsnil je nazaj v Georgio v upanju, da bo znova zagnal zagon moči ljudi, ki je prej tako pogosto deloval. Hitro so ga aretirali, preden je njegova prisotnost lahko kaj spremenila. Na kratko, oblasti kršile njegove zakonske in gotovo človekove pravice, uvedba izolacije, zavračanje zaslišanj, pravno zastopanje in še veliko drugega. 50 dni je gladovno stavkal. V svoji kalvariji zapora od oktobra 2021 do danes je bil hudo trpinčen, pretepen, izoliran, ponižan, psihično in fizično trpinčeno, zavrnili prava zdravila, dali napačna, zastrupili – seznam je neskončen. Njegovo zdravstveno stanje se je korenito poslabšalo do te mere, da zagotovo bo umrl, če ne dobi takojšnjega zdravljenja zunaj države. Nobenega dvoma ni, da je bil zastrupljen, kot so neodvisno ugotovili svetovno priznani toksikološki strokovnjaki, ki so ga lahko obiskali in vzeli vzorce oktobra 2022. O podrobnostih kasneje.

Najprej preučimo kontekst razumeti, zakaj ga njegovi sovražniki zdaj želijo ubiti bolj kot kdaj koli prej in zakaj bi bilo dopuščanje tega zgodovinska tragedija, velik korak nazaj za Zahod, v času, ko mora Moskva, ki se zapleta v Ukrajini, dati zgled svoje dominacije nad nekdanjimi kolonijami. Zahodne oblasti so se večkrat izogibale izpodbijanju Putinovih forenzičnih in simbolnih zmag v ključnih trenutkih: mini invazije, atentati, zastrupitve, podpora avtoritarnim oblastem in regijam črnih lukenj, podpora oligarhični korupciji v tujini – vse to smo ignorirali in zdaj vidimo polno lestvici realnih rezultatov v Ukrajini. Težko stanje bivšega gruzijskega predsednika ponuja Zahod odločilen posamezen testni primer, ki si ga tokrat ne smemo privoščiti. Brez pretiravanja trdimo, da bo prepuščanje Putinu ta zmaga opogumila tudi drugje, ne izključuje Ukrajina. Putin bo verjel, da je apatija Zahoda vedno zanesljiva, in se bo zapletel v dolgo igro – če pustimo, da njegovi pooblaščenci tiho umorijo enega njegovih najbolj mednarodno priznanih kritikov.

(Delna) apatija samih Gruzijcev je nazorna lekcija o dolgoročnem akrecijskem učinku medijev, ki jih v veliki meri nadzoruje vlada, in drugih domnevno neodvisnih institucij na prebivalstvo. Sakašvilijev ugled je bil skozi čas sistematično in uspešno črn s kapo grozljivo skrajnih obtožb, stvari, ki dišijo po temnih operacijah KGB. Med kampanjo leta 2012 so v opozicijske medije pricurljali grozljivi videoposnetki, ki prikazujejo neprijetne sadistične prizore v zaporu, dejanja, ki so jih nekako pripisali Sakašvilijevi vladi. Videoposnetki so bili delo Moskvi prijazne gruzijske mafije. Otroka so na predvečer volitev našli mrtvega v sodu za vino v naključni hiši simpatizerjev opozicije na nižji ravni. Starši so vlado obtožili umora, mati pa je to obtožbo pozneje umaknila.

Na prvem od sojenj Sakašviliju v odsotnosti, štirje uradniki ministrstva za notranje zadeve so bili obsojeni zaradi povzročitve smrti bančnega uslužbenca leta 2004. Dve leti pozneje jih je Sakašvili pomilostil. leta 2018, je bil v odsotnosti obsojen zaradi tistih pomilostitve v parodiji sojenja, kjer je bilo pričam incidenta prepovedano pričati, med drugimi travestijami. Drugo sojenje se je nanašalo na incident iz leta 2005, ko so poslovneža pretepli štirje anonimni razbojniki. Skoraj 10 let pozneje, leta 2014, je državni tožilec Sakašvilija obtožil organizacije napada. Pričevanja dveh najvišjih politikov, zavezniki, ki so postali ostri nasprotniki nekdanjega predsednika, igrali vidno vlogo v postopkih. Višja sodišča so zavrnila vse Sakašvilijeve pritožbe odvetnikov kljub očitnim nepravilnostim.

Takšne šokantne blage naslovnice, na lestvici slavne Goebbelsove teorije 'velike laži', imajo sčasoma učinek. Številni Gruzijci so leta Sakašvilija začeli povezovati s temnimi dejanji, ne glede na empirično realnost, da se je država povzpela iz stanja propadle države do najvišjih dosežkov doslej, kljub ruskim trgovinskim embargom, separatističnim provokacijam, propagandnim bombardiranjem in invaziji. Prav tako je Ivanišvilijev informacijski stroj postopoma krivil nekdanjega predsednika za samo invazijo, kot da bi Putina odvezal moralne odgovornosti. Ob neki priložnosti je v javnost pricurljal prepis Sakašvilijevega telefonskega klica iz tujine med volitvami, ki je njegovo stranko spodbujal, naj se neposredno sooči z represivnimi manevri oblasti. Le da je šlo za popačen, ponarejen zapis, ki je očitno hujskal ljudi k terorističnim dejanjem in pobojem. Nekakšna morilska izprijena podoba 'jeznega psa' Sakašvilija je v glavah mnogih Gruzijcev izpodrinila realnost. Lahko bi verjeli, da je taka osebnost prisilila Putina, celo namerno, da bi se država patriotsko postavila za njim proti Moskvi.

Če se zgornji propagandni postopek sliši znano, je to zato, ker je. Izumili so ga v Rusiji. Priča smo bili natanko takšni dolgotrajni kampanji Kremlja v preteklih letih, da bi pomiril lastno prebivalstvo z nenehnim širjenjem teorij zarote in črnih scenarijev po več televizijskih kanalih. Prebivalstvo, ki je tako popolnoma konfliktno in zmedeno, je z olajšanjem odvisno od avtoritarnega protidemokratičnega moža, ki bo vodil državo, in ne verjame v resničnost kakršnih koli novic, ki bi lahko destabilizirale stvari. Uporabljeno za Gruzijo je imelo učinek, da je Ivanišvili deset let ostal neizpodbiten v senčni moči v zakulisju. In to kljub njegovi očitni pasivnosti do Rusije, ki še vedno zavzema petino njegove države, kljub očitno lažni drži, da sprejema EU in zahodno usmeritev. In kljub očitno sovražnemu stališču do ukrajinskega boja proti Rusiji – Zelenskemu ni dovolil, da bi nagovoril parlament, Gruzijcem, ki se prostovoljno prijavijo braniti Ukrajino, je prepovedal zakon. Vse zelo nepriljubljene politike.

V tem vrtinčastem močvirju namerno pokvarjene nacionalne psihologije je prebivalstvu težko verjeti v resnično idealistično, pregledno, necinično demokratično okolje, kaj šele v motivacijo osebe, kot je Sakašvili, ki se nanj sklicuje. In tako mnogi Gruzijci ne. Je egomanijak v lovu na oblast. Njegova gladovna stavka ne pomeni nič drugega kot razpihovanje drame. V resnici ni bil zastrupljen, v resnici ne umira. Zato je tako pomembno vztrajati pri empiričnih neizpodbitnih dejstvih o njegovem stanju.

Skupina petih neodvisnih ameriških zdravnikov, ki je pred nekaj tedni pregledala Sakašvilija, je ugotovila, da trpi za vrsto resnih bolezni, ki zahtevajo napredno zdravljenje v sodobni ustanovi v ZDA ali zahodni Evropi. Preden so ga priprli pred dobrim letom dni, je bil Sakašvili energičen zdrav moški v zgodnjih 50-ih; zdaj trpi za izčrpavajočimi psihološkimi, nevrološkimi, ortopedskimi in prebavnimi težavami, ki ogrožajo njegovo življenje. Izgubil je več kot 40 kilogramov, utrpel je epileptične napade, kaže resne nevrokognitivne motnje in nujno potrebuje takojšnjo ortopedsko operacijo zaradi pretepanja zaporniških paznikov. Jemlje ga več kot ducat zdravil, od katerih nekatera poslabšajo njegovo zdravstveno stanje, nekatera pa po svetovnih zdravstvenih standardih niso varna. Obstajajo dokazi, da je bil zastrupljen in da so mu predpisali neustrezen režim zdravljenja, ki je povzročil zmanjšanje bele snovi v njegovih možganih. Med ameriškimi zdravniki in ločeno skupino skoraj ducata evropskih zdravnikov, ki so nedavno pregledali Sakašvilija, obstaja soglasje, da potrebuje takojšnjo zdravstveno oskrbo v naprednem centru za zdravljenje v tujini, da bi mu rešili življenje.

Kot so povedali predstavniki Svet Evrope opozoril to poletje, bi imela smrt g. Sakašvilija hude posledice za stabilnost civilne družbe v Gruziji in potencialno uničujoče posledice za njeno prihodnost. Uradnike Združenih držav je treba pozvati, naj izvajajo največji pritisk na gruzijsko vlado, da izpusti Sakašvilija iz humanitarnih razlogov in da bi se izognili nepotrebnemu ugasnitvi luči demokratičnih idealov, ki so trdno stali pred Putinovim imperializmom.