Po mirnih letih 2010, v katerih se obrestne mere skorajda niso premaknile, inflacija uvaja uradnike centralne banke v delo. Oblikovalci politik so bili res redkokdaj bolj zaposleni. V prvem četrtletju leta 2021 so obrestne mere v vzorcu 58 bogatih in nastajajočih gospodarstev v povprečju znašale 2.6 %. Do zadnjega četrtletja leta 2022 je ta številka dosegla 7.1 %. Medtem je skupni dolg v teh državah dosegel rekordnih 300 bilijonov dolarjev ali 345 % njihovega skupnega BDP, medtem ko je pred pandemijo covida-255 znašal 320 bilijonov dolarjev ali 19 % BDP.
Bolj kot postaja svet zadolžen, bolj je občutljiv na dvig obrestnih mer. Za oceno skupnega učinka zadolževanja in višjih obrestnih mer je The Economist ocenil račune za obresti za podjetja, gospodinjstva in vlade v 58 državah. Ti gospodarstvi skupaj predstavljata več kot 90 % svetovnega BDP. noter 2021 njihov račun za obresti je znašal 10.4 bilijona dolarjev ali 12 % skupnega BDP. Do leta 2022 je dosegel ogromnih 13 bilijonov dolarjev ali 14.5 % BDP.
Naši izračuni temeljijo na določenih predpostavkah. V resničnem svetu višje obrestne mere ne povečajo takoj stroškov servisiranja dolga, razen pri dolgovih s spremenljivo obrestno mero, kot so številna bančna posojila čez noč. Zapadlost državnega dolga je običajno od pet do deset let; podjetja in gospodinjstva se zadolžujejo na krajši rok. Predvidevamo, da se zvišanje obrestnih mer napaja v petih letih za javni dolg in v dveletnem obdobju za gospodinjstva in podjetja.
Da bi predvideli, kaj se lahko zgodi v naslednjih nekaj letih, naredimo še nekaj predpostavk. Posojilojemalci v resničnem življenju se na višje obrestne mere odzovejo z zmanjšanjem dolga in tako zagotovijo, da plačila obresti ne uidejo izpod nadzora. Kljub temu raziskava Banke za mednarodne poravnave, kluba centralnih bank, kaže, da višje obrestne mere res zvišajo plačila obresti na dolg glede na dohodek – tj., da razdolževanje ne izniči v celoti višjih stroškov. Tako predpostavljamo, da se nominalni dohodki po napovedih IMF povečajo, razmerje med dolgom in BDP pa ostane enako. To pomeni letni proračunski primanjkljaj v višini 5 % BDP, nižji kot pred covidom.
Naša analiza kaže, da bodo obrestne mere do leta 17, če bodo obrestne mere sledile poti, določeni na trgih državnih obveznic, dosegle približno 2027 % BDP. In kaj, če trgi podcenjujejo, koliko zaostrovanja imajo na voljo centralne banke? Ugotavljamo, da bi še ena odstotna točka poleg tiste, ki so jo vračunali trgi, prinesla račun na mogočnih 20 % BDP.
Tak zakon bi bil obsežen, vendar ne brez primere. Stroški obresti v Ameriki so presegli 20 % BDP v svetovni finančni krizi 2007–09, gospodarskem razcvetu v poznih 1990-ih in zadnjem pravem izbruhu inflacije v 1980-ih. Vendar bi povprečni račun te velikosti prikril velike razlike med panogami in državami. Ganska vlada bi se na primer soočila z razmerjem med dolgom in prihodki nad šestimi in z donosnostjo državnih obveznic 75-odstotnim, kar bi skoraj zagotovo pomenilo osupljivo zmanjšanje državne porabe.
Inflacija bi lahko nekoliko olajšala breme, tako da bi zvišala nominalne davčne prihodke, dohodke gospodinjstev in dobičke podjetij. In svetovni dolg kot delež BDP je padel z najvišje vrednosti 355 % leta 2021. Toda to olajšanje je doslej več kot izravnalo zvišanje obrestnih mer. V Ameriki, na primer, realne obrestne mere, merjene z donosom petletnega vrednostnega papirja, zaščitenega pred inflacijo, znašajo 1.5 % v primerjavi s povprečnimi 0.35 % leta 2019.
Neenake obresti
Kdo torej nosi breme? Gospodinjstva, podjetja in vlade v naših 58 državah razvrščamo glede na dve spremenljivki: razmerje med dolgom in dohodkom in povečanje stopenj v zadnjih treh letih. Ko gre za gospodinjstva, so bogate demokracije, vključno z Nizozemsko, Novo Zelandijo in Švedsko, videti bolj občutljive na naraščajoče obrestne mere. Vse tri imajo zadolženost, ki je skoraj dvakrat višja od razpoložljivega dohodka, od konca leta 2019 pa so se kratkoročni donosi državnih obveznic povečali za več kot tri odstotne točke.
Vendar se lahko države, ki imajo manj časa za pripravo na zvišanje obrestnih mer, soočijo z večjimi težavami kot njihove bolj zadolžene države. Hipoteke na Nizozemskem imajo na primer pogosto dolgoročne fiksne obrestne mere, kar pomeni, da so gospodinjstva v državi bolj izolirana od višjih obrestnih mer, kot kaže naša lestvica. Nasprotno pa imajo gospodinjstva v drugih državah bodisi kratkoročna posojila s fiksno obrestno mero bodisi posojila pod prilagodljivimi pogoji. Na Švedskem hipoteke s spremenljivo obrestno mero predstavljajo skoraj dve tretjini delnic, kar pomeni, da se težave lahko pojavijo hitreje. V gospodarstvih v vzponu so podatki bolj neenotni. Čeprav so razmerja med dolgom in dohodkom nižja, to delno odraža dejstvo, da je formalno posojilo težko dobiti.
V poslovnem svetu je naraščajoče povpraševanje potrošnikov povečalo dobiček. V 33 od 39 držav, za katere imamo podatke, se je razmerje med dolgom in bruto dobičkom iz poslovanja v zadnjem letu zmanjšalo. Dejansko so deli sveta videti presenetljivo močni. Kljub težavam skupine Adani, konglomerata, ki ga kritikuje prodajalec na kratko, Indija dosega dobre rezultate zaradi razmeroma nizkega razmerja med dolgom in prihodkom, ki znaša 2.4, in manjšega dviga obrestnih mer.
Velika dolžniška bremena in zaostreni finančni pogoji se lahko za nekatera podjetja še vedno izkažejo kot prevelik zalogaj. Raziskovalno podjetje s&p Global ugotavlja, da so se obrestne mere za dolg evropskih špekulativnih podjetij dvignile z manj kot 1 % na začetku leta 2022 na več kot 2 % do konca leta. Francoska podjetja so še posebej zadolžena, saj je razmerje med dolgom in bruto dobičkom iz poslovanja skoraj devet, kar je višje kot katera koli druga država razen Luksemburga. Rusija, ki je odrezana od tujih trgov, je doživela skokovit kratkoročni donos. Madžarska, kjer je centralna banka hitro zvišala obrestne mere, da bi zaščitila svojo valuto, ima velike dolgove glede na velikost svojega gospodarstva.
Zadnji in najpomembnejši je državni dolg. Daleep Singh iz družbe pgim, upravitelj premoženja, pravi, da je ključna spremenljivka, na katero je treba paziti, premija za tveganje za dolg (trgi z dodatnim donosom zahtevajo držanje obveznic države nad donosom ameriške zakladnice). Vladam bogatih držav ta ukrep večinoma dobro uspeva. Toda Italija, ki je doživela večje povečanje donosnosti obveznic kot katera koli druga evropska država v našem vzorcu, ostaja tveganje. Ker Evropska centralna banka zaostruje politiko, je prenehala kupovati državne obveznice in bo marca začela krčiti svojo bilanco stanja. Nevarnost je, da to povzroči škrtanje.
Gospodarstva v vzponu se vse pogosteje zadolžujejo v svojih valutah, toda tista, ki se spopadajo z zunanjimi dolgovi, morda potrebujejo pomoč. Argentina je pred kratkim dosegla dogovor o reševanju z IMF, ki bo zahteval neprijetno zategovanje pasu. Je blizu vrha te kategorije in že leta 2020 ni plačal zunanjega dolga. Egipt, ki ima srednjeročne donose državnih obveznic okoli štiri do pet odstotnih točk nad ravnmi pred pandemijo, se trudi, da temu ne sledi. Gana, ki se je nedavno pridružila Argentini v hudo prizadetem taboru, se zdaj loteva fiskalnega in monetarnega zaostrovanja, da bi si zagotovila podporo Mednarodnega denarnega sklada.
Od dobre volje Kitajske je lahko odvisna usoda nekaterih vlad, pa tudi gospodinjstev in podjetij, ki bodo sčasoma potrebovala državno podporo. Kljub visokim stopnjam dolga je Kitajska sama blizu dna naše lestvice zaradi svojih mirnih obrestnih mer. Vendar njegov pomen za svetovni dolžniški stres samo narašča. Kitajska je zdaj največja posojilodajalka revnim svetovnim gospodarstvom in požre dve tretjini njihovih napihnjenih plačil za servisiranje zunanjega dolga, kar otežuje prizadevanja za odpis dolga. Zahodne vlade morajo upati, da bodo lahko sestrelile tudi ta balon.
© 2023 The Economist Newspaper Limited. Vse pravice pridržane.
Iz The Economist, objavljeno z licenco. Izvirno vsebino najdete na https://www.economist.com/finance-and-economics/2023/02/19/the-worlds-13trn-interest-bill
Vir: https://finance.yahoo.com/news/world-13trn-interest-bill-182923113.html