Svet ne bo dosegel ničelnih izpustov brez jedrske energije

Vsakič, ko pišem o jedrski energiji, vzbudi strastne odzive bralcev. To je bilo vsekakor tako po mojem prejšnjem članku, Jedrska energija bi lahko prepolovila svetovne emisije ogljika.

Vedno obstaja kontingent, ki je prepričan, da je vse, kar potrebujemo, sončna energija. O teh ljudeh ponavadi razmišljam kot o tistih, "ki niso naredili matematike." Zagotavljajo veliko kakovostnih odgovorov, kot je "sončna energija je cenejša od jedrske energije" in navajajo neverjetno stopnjo rasti sončne energije.

Res je, da sončna energija hitro raste. Pravzaprav sem o tem že velikokrat pisal. Že leta 2007 sem pisal Prihodnost je sončna. Od takrat sem napisal na desetine člankov na to temo. Toda nekateri zagovorniki sončne energije me vedno poskušajo prepričati, da jedrske energije ne potrebujemo, z navajanjem dejstev, ki jih že poznam.

Razmislite o enem od odgovorov na razpravo, ki je izbruhnila na Twitterju po mojem prejšnjem članku. Jigar Shah je direktor Urada za posojilne programe Ministrstva za energijo ZDA. Bil je ustanovitelj enega prvih, uspešnih solarnih podjetij, SunEdison. Ni večjega zagovornika čiste tehnologije od Jigarja. Vendar ve, da solarna energija ne zmore sama, in tvitni v odgovor na nekoga, ki je predlagal drugače:

Jigar trdi, da tako hitro, kot raste sonce, ne bo dovolj hitro. Jedrska energija mora zapolniti luknjo. »Vsak model to pokaže«.

Pravzaprav to ve Mednarodna agencija za energijo in napoveduje, da bomo morali podvojiti svetovno jedrsko proizvodnjo do leta 2050 doseči neto ničelno energijo.

To je razlika med nekom, ki je podrobno preučil številke, in nekom, ki jih ni. To je razlog, da je toliko okoljskih organizacij in zagovornikov prišlo do zaključka, da bo svet še naprej kuril premog, če ne bomo imeli hitrejše rasti jedrske energije.

Glej, želim si, da bi obnovljivi viri lahko naredili vse. A največji trg obnovljivih virov energije na svetu zagotovo ne misli tako.

Kitajska je v zadnjih letih uvedla več sončne energije kot katera koli druga država. Lani se je proizvodnja sončne energije na Kitajskem povečala za 66 teravatnih ur (TWh). To je bilo dobro za 35 % celotnega svetovnega povečanja sončne energije. Skupna proizvodnja sončne energije na Kitajskem v tem letu – 327 TWh – je bila dvakrat večja kot v ZDA, ki je na drugem mestu v svetu.

Toda to Kitajske ni ustavilo pri izgradnji novih elektrarn na premog in novih jedrskih elektrarn. Poraba premoga na Kitajskem se je v zadnjih 20 letih več kot podvojila. Država predstavlja 53.8 % svetovne porabe premoga, Kitajska pa je lani postavila nov rekord v porabi premoga.

Vendar pa je Kitajska priznala, da sončna energija – tako hitro, kot jo dodaja – ne zmore vsega. Zato proizvodnja jedrske energije na Kitajskem vztrajno raste. V zadnjem desetletju je bila povprečna letna rast proizvodnje jedrske energije na Kitajskem 16.7-odstotna – največ v kateri koli državi razen v Iranu. V tem času se je poraba jedrske energije na Kitajskem povečala za 320 TWh, še vedno pa imajo 21 jedrskih reaktorjev v gradnji.

Skupna svetovna poraba jedrske energije se je v zadnjem desetletju povečala za 148 TWh, kar pomeni, da se je zunaj Kitajske poraba jedrske energije v zadnjem desetletju zmanjšala.

Kje raste jedrska energija? Spodaj je 10 držav z najhitrejšo stopnjo rasti jedrske energije v zadnjem desetletju.

1. Iran — 41.9-odstotna povprečna letna rast od 2011 do 2021
2. Kitajska — 16.7 %
3. Pakistan — 14.9 %
4. Argentina - 5.4%
5. Indija — 3.1 %
6. Rusija — 2.5 %
7. Mehika - 1.7%
8. Češka — 0.8 %
9. Belgija — 0.5 %
10. Slovaška — 0.2 %

Globalna rast je anemičnih 0.5 %. V ZDA, ki so še vedno največji svetovni trg za jedrsko energijo z 29-odstotnim svetovnim deležem, se je jedrska proizvodnja v zadnjem desetletju v povprečju zmanjšala za 0.2 %. Evropska unija je zabeležila še večji upad, in sicer za 1.3 % na leto.

EU je na splošno odvisna od jedrske energije za 11 % svoje primarne porabe energije. Za ZDA je ta številka 8.0 % (to velja za vso porabo energije). Nasprotno pa je azijsko-pacifiška regija, ki je odgovorna za večino svetovnih emisij ogljika, odvisna od jedrske energije le za 2.4 % svoje primarne porabe energije.

Ali se lahko azijsko-pacifiška regija še naprej razvija z obnovljivimi viri energije, ki zagotavljajo večino novega povpraševanja po energiji? Glede na hitro rast splošnega povpraševanja po energiji v regiji se zdi zelo malo verjetno, da bi lahko samo obnovljivi viri energije zadovoljili povpraševanje. V zadnjih letih je to povzročilo veliko povečanje porabe fosilnih goriv v teh regijah.

Več jedrske energije v regijah v razvoju bi lahko pomagalo zadovoljiti naraščajoče potrebe po energiji brez nenehnega naraščanja emisij ogljikovega dioksida v regiji. Vendar pa svet potrebuje varne načrte jedrskih reaktorjev, učinkovite rešitve za odlaganje odpadkov in več politične podpore.

V naslednjem članku bom posredoval ugotovitve na vseh teh frontah iz nedavnega pogovora, ki sem ga imel z dr. Kathryn Huff, pomočnico sekretarja za Urad za jedrsko energijo.