"Svet še nikoli ni bil priča tako veliki energetski krizi v smislu njene globine in kompleksnosti," je dejal Fatih Birol, izvršni direktor IEA, na energetskem forumu v Sydneyju.
"Verjamem, da morda še nismo videli najhujšega," je dodal in dejal, da bi globalni pritisk na nafto lahko še naprej imel posledice po vsem svetu še do konca leta.
Svetovne cene nafte so po februarski invaziji Rusije na Ukrajino skokovito narasle. Surova nafta brent, globalna referenčna vrednost, je marca dosegla najvišjo vrednost trgovanja znotraj dneva pri 139.13 dolarja za sod, kar je malo pod rekordom vseh časov, ko je 147.50. julija 11 znašal 2008 dolarja.
Čeprav invazija še ni povzročila izgube dobave nafte na trgu, so po podatkih IEA cene v zadnjih nekaj mesecih ostale visoke. Sod nafte Brent je nihal blizu 100 dolarjev za sod, saj so zahodne zaveznice uvedle sankcije proti Rusiji in tretjo največjo proizvajalko nafte na svetu odrezale od ključnih trgov.
Cene nafte pa so v torek zdrsnile. Brent se je pocenil za 6.8 % na 99.87 $, West Texas Intermediate, ameriška referenčna vrednost, pa se je pocenila. 7.3 % na 96.50 $.
"Strah pred recesijo vedno bolj poganja te trge in to je ena od realnosti, ki bi lahko srednjeročno omejila rast cen nafte," je zapisal Craig Erlam, višji tržni analitik pri OANDA. "Možnost nadaljnjih omejitev Covid na Kitajskem je tudi kratkoročna ovira za cene surove nafte."
Prijava na glasilo
Pregled in predogled
Vsak delovni dan zvečer izpostavimo posledične tržne novice tega dne in razložimo, kaj bo verjetno pomembno jutri.
Predsednik Joe Biden naj bi konec tega tedna obiskal Savdsko Arabijo, kar je povzročilo špekulacije, da bo od dejanskega vodje OPEC zahteval, naj poveča proizvodnjo nafte, da bi zmanjšal pritisk na cene nafte. Biden bo morda pozval tudi bližnjevzhodne voditelje preusmeriti izvoz nafte v Evropo, je napovedal en analitik, saj bo regija verjetno začela čutiti stisko.
"Ta zima v Evropi bo zelo, zelo težka," je v torek dejal Birol.
Pred invazijo je približno 60 % ruskega izvoza nafte šlo v Evropo. To se je spremenilo zdaj, ko ima 27-članski blok obljubil, da bo postopoma opustil 90% ruskega uvoza do konca leta.
Odločitev Evropske unije ne bo neboleča za njene države članice. Po podatkih Evropske komisije je leta 2020 skoraj 30 % uvoza surove nafte prišlo iz Rusije. Italija in Avstrija sta že poročali, da je bila Rusija zaostrovanje oskrbe z zemeljskim plinom v maščevanje za odločitev EU o postopnem opuščanju ruske nafte.
Pišite Sabrini Escobar na [e-pošta zaščitena]