Nenavaden primer bahrajnskih izginjajočih volivcev

Bahrajnci gredo danes na volišča v drugem krogu splošnih volitev za 40-članski predstavniški svet.

Bližnji vzhod ni ravno znan po demokratični odgovornosti svojih vlad, vendar vladajoče sile včasih poskušajo zagotoviti pridih legitimnosti z izvedbo volitev. Vendar pa so politične stranke pogosto prepovedane, tudi ko volitve potekajo, število kandidatov, ki lahko kandidirajo, pa je pogosto strogo omejeno.

V Bahrajnu sta prisotna oba elementa, a še en zanimiv vidik volitve ta mesec je število krajanov, ki so lahko glasovali.

Ko je bila država nazadnje na voliščih novembra 2018, je lahko glasovalo okoli 365,000 Bahrajnov. Nasprotno pa jih je bilo novembra letos nekaj manj kot 345,000, kar je približno 6 % manj. Glede na to, da ni prišlo do velikega padca lokalnega prebivalstva, je to zanimiva statistika.

Podatki iz popisa prebivalstva leta 2020 – zadnjega v državi – vsekakor kažejo, da bi moralo biti število volivcev veliko višje. Skupno prebivalstvo države je tisto leto znašalo 1.5 milijona, od tega 712,362 Bahrajnov. Število lokalnih državljanov, starih 20 let ali več (volilni prag), je tisto leto znašalo 431,352. Število prebivalcev se je od takrat verjetno nekoliko povečalo, a tudi če se ne bi spremenilo, bi moralo biti letos na volilnem imeniku okoli 86,000 ljudi več.

Oblasti niso dale nobenih pojasnil, zakaj je število volivcev toliko manjše od pričakovanega. Zahteva veleposlaništva Bahrajna v Londonu za pojasnilo tega članka je ostala brez odgovora.

Vladni kritiki pa imajo razlago.

S spletom zakonov in odlokov, izdanih v zadnjem desetletju, je vladajoča družina Al-Khalifa vztrajno zmanjševala število glasovalne populacije, tako da je več deset tisoč zdaj morda izključenih iz glasovanja.

Rabab Khaddaj, avtor knjige a zelo kritično poročilo o volitvah, ki jih je objavil Bahrajnski inštitut za pravice in demokracijo (BIRD), je dejal, "da je bilo po naših izračunih med 94,000 in 105,000 posameznikov izključenih iz volilnega bloka."

Preverjanje udeležbe

Oblasti so poročale o 73-odstotni volilni udeležbi v prvem krogu glasovanja 12. novembra, a če število volivcev primerjamo z verjetnim celotnim odraslim prebivalstvom – in ne z omejenim številom tistih, ki so jim oblasti dovolile glasovanje –, potem bi volilna udeležba verjetno bližje 58 %.

Medtem ko so oblasti razpustile glavna politična opozicijska društva, številne skupine še naprej delujejo na obrobju in so letos pozvale svoje privržence k bojkotu volitev. Uspeh tega poziva je težko oceniti, vendar se je izkazalo, da je bila volilna udeležba precej nižja v severnem guvernerju, ki je v preteklosti veljal za prevladujočega šiita, kot v južnem guvernerju, kjer so bili bolj prevladujoči suniti. Večina prebivalcev Bahrajna je šiitov, vladajočo elito pa v glavnem sestavljajo manjšine šuni, vključno z družino Al-Khalifa.

Volilna udeležba je bila tolikšna, da so se v nekaterih volilnih okrajih kandidati prebili v drugi krog glasovanja, potem ko so zbrali le nekaj sto glasov, na primer Salman Al-Hooti, ​​ki je prišel v drugi krog, potem ko je prejel le 371 glasov za drugi sedež v guvernerat prestolnice. Na drugem sedežu v ​​severnem guvernerju je Jalal Kadhem potreboval le 835 glasov, da bi bil na prvem mestu z 38 % glasov.

Opazno je bilo tudi število pokvarjenih baletov oziroma lažnih glasov, kot jih imenujejo bahrajnske oblasti. Skupno jih je bilo 15,707 ali 6.2 % vseh oddanih glasov – kar je precej višji delež od običajnega v drugih državah.

Kriminalizirana razprava

Volitve so povzročile nekaj kritičnih komentarjev nekaterih mednarodnih opazovalcev. V Londonu je poslanec liberalne demokratske stranke Alistair Carmichael na dogodku v Westminstru 16. novembra dejal, da so »svobodne in poštene volitve veliko več kot le dajanje glasu v škatlo. Imeti moraš politično okolje, kjer je razprava dovoljena in ne kriminalizirana. Kako se ljudje odločijo brez debate?«

Kritiki menijo, da je izid volitev tako ali tako nepomemben glede na to, kako omejene pristojnosti ima zbornica. Nima vpliva na identiteto predsednika vlade ali članov kabineta – vse jih imenuje kralj Hamad Bin Isa Al-Khalifa. In čeprav lahko spremeni, sprejme ali zavrne predlagano zakonodajo, ga lahko zgornji dom, Posvetovalni svet, ki ga prav tako v celoti imenuje vladar, zlahka ustavi.

Medtem številni najbolj goreči kritiki vlade ostajajo v zaporu, vključno z dvojnim dansko-bahrajnskim državljanom Abdul-Hadijem Al-Khawaja, pa tudi Hassanom Mushaimo, Abdulwahabom Husainom, šejkom Ali Salmanom, šejkom Abduljalil Al-Muqdadom in dr. Abduljalil Al-Singace.

V zadnjih dneh se je aktivist za človekove pravice Al-Khawaja soočil z dodatnimi kazenskimi obtožbami, povezanimi s protesti, ki jih je organiziral, potem ko mu je bila odrečena pravica, da pokliče svoje hčere iz zapora Jau, kjer je priprt. Oblasti so ga obtožile tudi kaznivih dejanj, kot sta razžalitev zaporniškega paznika in razžalitev tuje države, namreč Izraela.