Afriška unija podpira načrt za krepitev zdravstvene delovne sile po pandemiji Covida

Svetovni strokovnjaki za javno zdravje Agnes Binagwaho, Githinji Gitahi, John Nkengasong in Vanessa Kerry razpravljajo o novem načrtu za vlaganje v zdravstveno delovno silo v Afriki, kjer se 36 od 57 držav sooča s hudim pomanjkanjem.

Avtor: Agnes Binagwaho, Githinji Gitahi, John Nkengasong in Vanessa Kerry

Sedanja pandemija Covid-19 je znova razkrila akutno pomanjkanje človeških virov za zdravje v Afriki. Covid-19, tako kot ebola v Zahodni Afriki leta 2014 in nešteto drugih groženj bolezni v zgodovini, je poudaril neodtujljivo resnico: naš svet ne more preživeti brez dobro usposobljene, dobro razporejene in dobro opremljene zdravstvene delovne sile v ustreznem številu po vsem svetu. Ob spoznanju te realnosti na nedavnih 35^th redni seji skupščine vrha Afriške unije je predsednik Cyril Ramaphosa, prvak Afriške unije za Covid-19, predlagal ustanovitev delovne skupine za zdravstveno delovno silo Afriške unije, kar je vrh potrdil.

To bo zdravstvena prizadevanja za Afriko brez primere, ki bodo mobilizirala milijarde dolarjev in uskladila prizadevanja za dajanje prednosti zdravju in zdravstvenim sistemom – nujnosti za zdravstveno varnost ter gospodarsko rast in okrevanje, ki se je potreba po tem le še povečala med Covidom.

V času pandemije so zdravstveni delavci vseh kadrov služili na prvi črti nadzora, diagnosticiranja in oskrbe Covida ter zaščite osnovnih storitev in dostave cepiva. Vendar pa je marsikje pomanjkanje zdravstvenih delavcev preizkusilo odpornost krhkih zdravstvenih sistemov pod stresom. Podatki so pokazali, da so bila desetletja napredka izgubil, in neenakosti ovekovečena in pospešeno po vsem svetu. Afrika to zgodbo dobro pozna.

Ko vstopamo v tretje leto pandemije, konec Umrlo je 180,000 zdravstvenih delavcev. Te smrti se še povečuje zaradi izčrpanosti delovne sile, saj so zdravstveni delavci izčrpani, demoralizirani in v njih premalo vlagajo. Annette Kennedy, nedavno predsednica Mednarodne konfederacije medicinskih sester deli da se pričakuje, da bo v naslednjih desetih letih izgubljena skoraj polovica delovne sile v zdravstveni negi, na primer dvajset odstotkov v naslednjih dveh. Te skupne izgube prispevajo k že tako velikemu svetovnemu pomanjkanju, ki naj bi bilo pred pandemijo 18 milijonov do leta 2030, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije. Afrika je med najbolj ranljivimi regijami z 36 od 57 držav nujno potrebujejo zdravstvene delavce. Svetovno pomanjkanje je še dodatno spodkopalo celino, saj so bogatejše države, ki se soočajo s krizami zdravstvenih delavcev, agresivno zaposlovale iz afriških in drugih držav.

Medtem ko si želimo opomoči od Covida in »boljše graditi nazaj« (kar so ZN skovali pred ameriškim predsednikom Joejem Bidenom), lahko Afrika določi svojo agendo za prihodnost – in standarde za svet – za zdravstveno delovno silo in naložbe v zdravstveni sistem.

S pomočjo obstoječih institucij, kot sta Afriški CDC in Afriška unija, lahko Afrika oblikuje centraliziran okvir – socialni dogovor za države, donatorje, zainteresirane strani – za usposabljanje in ohranjanje afriških človeških virov za zdravje. Dogovor lahko določi agendo in cilje za napredek pri razvoju zdravstvene delovne sile. Opredeljuje lahko posebne, a ambiciozne potrebe po človeških virih za celino, vključno z usposobljenimi zdravstvenimi delavci, zdravstvenimi delavci v skupnosti, specialisti za javno zdravje, proizvodnimi zmogljivostmi ter administracijo in upravljanjem. Okvir lahko vključuje ne le zelo potrebne zdravnike in neposredne negovalce, temveč zagotavlja usposabljanje drugih vodstvenih kadrov na področju javnega zdravja, znanosti, tehnologije, razvoja zdravil in cepiv, upravljanja in javnih uslužbencev za vzdrževanje in vodenje teh sistemov. Primerna delovna sila, ki si jo Afrika zasluži.

Centraliziran pristop, ki ga vodi Afrika, bo kritično mobiliziral, utrdil in uskladil obsežne, dolgoročne in celovite naložbe v podporo usposabljanju in zadrževanju dobro razporejene zdravstvene delovne sile. Med vladami in večstranskimi agencijami v celotnem Covidu narašča razumevanje, da je treba nameniti smiselno podporo dejavnostim krepitve zdravstvenega sistema in človeškim virom za zdravje. Noben donator ali agencija tega ne more smiselno narediti sam. Okvir, ki ga vodi Afrika, lahko uskladi vlade in partnerje v smeri enotne vizije, ki se izvaja skupaj, zagotovi kritične daljše časovne okvire, potrebne za rezultate v tem sektorju, ter ustvari odgovornost in rezultate z usklajevanjem vizije, virov in celovitega, namenskega merjenja.

Pakt lahko podpira smiselno odgovornost za domače vire vlad in podporo partnerjev. Države je mogoče spodbuditi k razvoju naložbenih primerov, ki: se odzivajo in gradijo na obstoječi infrastrukturi, tehnologiji in človeških virih; obravnavati bremena bolezni; uskladiti partnerje in financerje ter njihove prednostne naloge; spodbuditi dodelitev domačih proračunskih sredstev in spodbuditi domače zdravstvene politike; in nudijo podrobno razumevanje glavnih omejitev, ki zahtevajo naložbe tako iz domačih virov kot tudi razvojne pomoči. Naložbeni primeri strukturirajo izvedbene načrte po meri, ki lahko vodijo vsako državo skozi načrtovanje usposabljanja in obdržanja delovne sile, stroškov načrta v času trajanja programskih let in izvajanje programov.

Moč kompakta je v njegovi sposobnosti maksimiranja ekonomije obsega za vlaganje v infrastrukturo in tehnologijo, pa tudi v podatke. Meritve in podatki za celotno celino bi močno opredelili načrt pravičnosti z merjenjem vključujočih in širših kvantitativnih in kvalitativnih meril v vseh državah. Zbrani podatki se ne morejo samo v številu usposobiti in ohraniti, ampak vključujejo tudi meritve povpraševanja in ponudbe zdravstvenih trgov delovne sile, politike, ki zakrivajor podpiranje podpore socialnega sektorja in domače proračunske porabe ter širokih ukrepov socialne vključenosti, enakosti spolov in gospodarskega vpliva. Podatki in meritve se lahko uporabljajo za pomoč pri določanju moči teh naložb v različnih sektorjih in spreminjanju vrednosti zdravja za dobro počutje. S pogodbo obstaja priložnost za ustvarjanje medsebojne odgovornosti ne le med načrti za posamezne države, temveč globalno pri tem, kako se vsi partnerji ukvarjajo s kompleksno nalogo spreminjanja današnjih razvojnih paradigem.

Pakt je ambiciozen in bo zahteval zgodovinske vnaprejšnje naložbe, pa tudi naložbe v univerzalno zdravstveno pokritost, ki temelji na načelih dostopa, kakovosti in finančne zaščite, vendar bosta Afrika – in svet – brez te vrste celovitega načrta še naprej izgubljala. gospodarskega potenciala zaradi naraščajočih razlik v neenakosti in števila izgubljenih življenj. Poleg izjemnih padcev Covida je še dobro dokumentirano datum ki dosledno povezujejo zdravje z razvojem, izobraževanjem, gospodarsko rastjo in blaginjo.

Ko gledamo v obzorje mimo Covida, ne smemo samo graditi nazaj. Graditi moramo bolje in transformativno. Afrika je lahko vodilna pri tej preobrazbi z obsežno vizijo za močnejše odporne zdravstvene sisteme in delovno silo, ki jih vzdržuje. Za dosego zdravstvenih ciljev Agende 2063, afriškega načrta za preoblikovanje celine ter vključujočega in trajnostnega razvoja – Afrike, ki si jo želimo –, mora ta vizija biti resničnost.

Dr. Agnes Binagwaho je predsednica delovne skupine za mobilizacijo virov pri Afriški komisiji COVID in podrektorica Univerze za globalno zdravstvo.

Dr. Githinji Gitahi je predsednik delovne skupine za okrevanje za komisijo za Afriko COVID in glavni izvršni direktor skupine Amref Health Africa.

John Nkengasong je direktor Afriškega centra za nadzor bolezni.

Dr. Vanessa Kerry je izvršna direktorica podjetja Seed Global Health, direktorica globalne javne politike na Harvard Medical School in zdravnica v Splošni bolnišnici Massachusetts.

Popolna pokritost in posodobitve v živo o virusu Coronavirus