Tajpej bi moral poskusiti znova začeti pogovore na nizki ravni s Pekingom, pravi nekdanji tajvanski zunanji minister Jason Hu

Tajpej bi moral poskusiti znova začeti pogovore na nizki ravni s Pekingom kot način za zmanjšanje povečanih napetosti med obema stranema, je v današnjem intervjuju dejal nekdanji tajvanski zunanji minister Jason Hu.

"Celinska Kitajska tega morda ne bo povedala javno, vendar mislim, da ne bo nasprotovala, če (tajvanska predsednica) Tsai Ing-wen začne dialog ali neko obliko interakcije na nizki ravni med celinsko Kitajsko in Tajvanom," je dejal zdaj že upokojeni nekdanji vodja zunanje politike, tiskovni predstavnik vlade in župan Taichunga, enega največjih tajvanskih mest.

Razprave med obema so se ustavile od izvolitve predsednice Tsai leta 2016 in njene demokratične napredne stranke, ki je prekinila prejšnje pristope do celine, ki jo je podpiral tekmec Kuomintang ali KMT. Hu je nekdanji podpredsednik KMT; lani se je upokojil kot podpredsednik skupine Want Want China Times Group, medijske družbe, ki jo obvladuje milijarder Tsai Eng-meng, za katerega menijo, da podpira tesnejše vezi med celino in Tajvanom.

Gospodarski vložki med obema stranema so veliki. Povečana vojaška napetost med obema letos po obisku vodje predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je sprožila zaskrbljenost glede vloge Tajvana kot svetovnega voditelja naprednih polprevodniških čipov. Tajvanska podjetja so med največjimi vlagatelji na celini z več kot 200 milijardami dolarjev projektov, ki jih je v preteklih letih odobril Tajpej; tisti z veliko prisotnostjo vključujejo dobavitelja iPhone Hon Hai Precision, ki ga vodi milijarder Terry Gou.

74-letni Hu, ki je zdaj upokojen, je po telefonu iz Taichunga dejal, da je sekretar komunistične partije Xi Jinping z nedavnega partijskega kongresa, srečanja G20 in vrha APEC prišel močnejši in da bi moral biti Tajvan "bolj previden v odnosih čez ožino." Sledijo urejeni odlomki.

Flannery: Kongres kitajske komunistične partije, srečanje G20 in vrh APEC so se končali. Kako ocenjujete stanje vezi čez ožino?

Hu: Po srečanjih G20 in APEC ter zlasti po kongresu stranke se zdi, da je predsednik Xi bolj samozavesten kot prej, Tajvan pa bi moral biti bolj previden v odnosih čez ožino. Nobenega dvoma ni, da je predsednik Xi močnejši v mnogih pogledih, tako doma kot navzven. To vedo tudi Združene države.

Flannery: Na kakšen način bi moral biti Tajvan bolj previden?

Hu: Njegov položaj vrhovnega voditelja na Kitajskem je bil podaljšan. Način, kako je ravnal s Hu Jintaom, je presenetil veliko ljudi. Mislim, da dobiva več "spoštovanja", citirano-odstranjeno, doma. Tako bo v prihodnjih letih močan vodja. Morda se bo počutil bolj odgovornega za reševanje tajvanskega vprašanja.

Flannery: Kaj mislite z "bolj odgovorno?"

Hu: On to želi rešiti.

Flannery: Kako lahko to stori?

Hu: Ljudje vedno govorijo o vojaškem spopadu. Mislim, da si v resnici ne želi vojaškega spopada, ker vojaškega spopada ne potrebuje. V roki ima veliko kart. Če naredi nekaj, kar vpliva na tajvansko gospodarstvo, naložbe in zunanjo trgovino, Tajvan ne bi bil to, kar je danes. Ljudje bi takrat res začeli skrbeti. Ni mu treba poslati PLA (Ljudske osvobodilne vojske).

Tajvanska vlada – Tsai Ing-wen – se pripravlja na izkrcanje PLA in boj na kopnem. Mislim, da je vse za domačo porabo. Pokazala bo orožje, rakete in marsikaj, kar ni tako uporabno, če bi res prišlo do konflikta, saj Peking dohiteva ZDA.

Flannery: Ali menite, da bi ZDA vojaško podprle Tajvan v primeru blokade?

Hu: Prvič, zelo bi skrbelo zaradi blokade. ZDA se zelo težko soočajo z blokado. Kdo bi streljal prvi?

Drugič, če pogledate Ukrajino, lahko ZDA dobavijo veliko orožja Tajvanu, vendar mislim, da ameriški voditelj ne bi žrtvoval ameriških življenj kot v Afganistanu, Vietnamu in Iraku. Mislim, da ga domače ameriško javno mnenje ne bi podprlo.

Oskrba z orožjem za morebiten vojaški spopad bi Tajvanu pomagala, da bi se ohranil dlje. Toda tako kot v Ukrajini bodo Tajvanci in prebivalci celine pobiti. Veliko ljudi bo ubitih. Mislim, da se želijo ZDA temu izogniti. Zato se je Biden nedavno želel srečati s predsednikom Xijem. Oba se želita izogniti morebitnemu vojaškemu spopadu med velikima.

Flannery: Kaj bi Peking lahko naredil, da bi poskušal izboljšati vezi? Blokada bi bila velika palica. Kaj pa korenje? V devetdesetih, ko sva se prvič srečala, je bilo več optimizma glede neke vrste integracije.

Hu: Celinska Kitajska tega morda ne bo povedala javno, vendar mislim, da ne bi nasprotovala, če bi Tsai Ing-wen začela dialog ali neko obliko interakcije na nizki ravni med celinsko Kitajsko in Tajvanom. Mislim, da Kitajska ne bi nasprotovala, vendar Kitajska ne bi prevzela pobude, ker Tajvan nasprotuje soglasju o »eni Kitajski« iz leta 92 in veliki interakciji.

Če Amerika naredi vse, kar je v njeni moči, da od obeh strani zahteva, da nadaljujeta z interakcijo ali komunikacijo, mora porabiti nekaj moči ali energije za Tsai Ing-wen.

Flannery: Toda ali ni bil Peking tisti, ki je prekinil pogovor s fundacijo Straits Exchange po Tsaijevi izvolitvi?

Hu: Da, ker Tsaijeve javne pripombe niso sprejele vsega, kar je KMT naredil s celinsko Kitajsko prej v smislu nečesa, čemur pravite "soglasje" ali sporazumi. Peking je dejal, da ni razloga za srečanje, ker nočete sprejeti tega, o čemer smo se dogovorili.

Flannery: Torej, kaj mislite, da je pred ameriško-kitajskimi odnosi?

Hu: Celinska Kitajska se v bistvu nima namena soočiti z ZDA v vojaškem smislu, ker je šibkejša. Ne želi vojne. Zagotovo imajo nekaj rdečih linij, na primer razglasitev de jure neodvisnosti Tajvana. Toda v bistvu sem optimist, da bi bilo bolje, če bi se (ZDA in Kitajska) začeli pogovarjati in obiskovati druga drugo, saj Združene države v tem trenutku menijo, da je Kitajska naraščajoča grožnja tako vojaško kot gospodarsko.

Flannery: Kakšni so po vašem mnenju prihodnji odnosi med ZDA in Tajvanom?

Hu: Mislim, da so Združene države zelo, zelo previdne in poskušajo zagotoviti, da med Tajvanom in celinsko Kitajsko ne pride do vojaškega spopada. Mislim pa tudi, da Tajvan – zlasti tajvanski voditelj – morda ne želi videti prevelikega izboljšanja med Pekingom in Washingtonom. Če je vajin odnos predober, se lahko Tajvan boji, da bo žrtev. Ko (Tsaijeva demokratično napredna stranka) celino navede kot resno grožnjo, dobi več glasov. To je karta, na katero igrajo že 10-15 let ob vsakih volitvah.

Flannery: Ko že govorimo o volitvah, v soboto se na Tajvanu bližajo lokalne volitve. Ta teden ste bili zunaj kampanje. Kakšni so obeti?

Hu: Splošni trend je, da DPP ne more obdržati svojega položaja. Osrednjo vlado skoraj vsak dan kritizirajo mediji. Anketam pa ne gre zaupati, ker uporabljajo klasične telefone, mlajši pa ne uporabljajo klasičnih telefonov. Torej moramo počakati, da vidimo.

Flannery: Kakšna je zdaj moč KMT?

Hu: Spodbujamo mlajše ljudi. KMT je postal "velika stara stranka". Vlada se v zadnjem času ni dobro spopadla s pandemijo. Vendar bomo morali počakati in videti.

Oglejte si povezane objave:

Tajvanske banke zaradi počasnejše rasti in vojaških napetosti zmanjšajo posojila na celini

Družina tajvanskega milijarderja, bankirja zaskrbljena, a ne prestrašena zaradi napetih vezi s Pekingom

Ameriški minister za trgovino se bo udeležil slovesnosti v novi 12 milijard dolarjev vredni tovarni TSMC v Arizoni

@rflannerychina