Statistični podatki so mešani, vendar na splošno pravijo, da je gospodarstvo šibko

Če poslušate Belo hišo, slišite, da je gospodarstvo močno. Drugi vam bodo rekli, da je že potonila v recesijo. Takšne »analitične« razlike so običajne skoraj vedno in skoraj vedno bolj odražajo govornikovo politično agendo kot kakršno koli preprosto branje statističnih podatkov. Te dni so stvari videti bolj dvoumne kot običajno. Statistika ponuja strelivo za oba pogleda. Predsednik lahko opozori, in to tudi počne, na močno rast plač. Tisti z manj optimističnimi pogledi na stvari lahko med drugim izpostavijo dva zaporedna četrtletna padca realnega bruto domačega proizvoda (BDP) države. Čeprav ravnovesje dokazov jasno kaže na slabljenje gospodarstva, je prav tako pošteno priznati, da statistika slika nenavadno mešano sliko.

To ponazarja mesečno poročilo Ministrstva za delo o zaposlovanju. Pozitivno je, da je julijska anketa med delodajalci pokazala presenetljivo rast plačnih list, povečanje za 528,000 delovnih mest. Zasebni plačilni seznami so se povečali za 471,000 mest. Čeprav to niso rekordna povečanja, vseeno presegajo večino zgodovinskih izkušenj in daleč presegajo soglasna pričakovanja. Toda v istem poročilu je raziskava gospodinjstev pokazala, da se je število delovnih mest julija povečalo le za 179,000. To pove precej drugačno zgodbo od seštevka delodajalcev. Povečanje števila delovnih mest ni bilo le veliko manjše, ampak je bilo premalo za premagovanje junijskega upada delovnih mest, tako da je država v dveh mesecih juniju in juliju s tem ukrepom izgubila približno 136,000 delovnih mest.

Kljub temu kontrastu – ki ga ministrstvo za delo še vedno ni pojasnilo – je tisto, kar nagiba tehtnico na negativno stran, pretok informacij od drugod in iz preostalega mesečnega poročila ministrstva. Res je, da se je stopnja brezposelnosti nekoliko znižala s 3.6 % delovne sile junija na 3.5 % julija, vendar je ministrstvo poročalo tudi, da je julija iz delovne sile opustilo približno 538,000 ljudi. Ker ne delajo in ne iščejo dela, je to gibanje več kot odgovorno za padec stopnje brezposelnosti. Še več, povprečno število opravljenih tedenskih ur je julija ostalo nespremenjeno in znaša 34.6, kar je še vedno manj kot aprila.

Zunaj računovodstva Ministrstva za delo so seveda upad realnega BDP v prvem in drugem četrtletju, skokoviti upad zaupanja potrošnikov in poročanje Inštituta za upravljanje ponudbe (ISM) o splošni upočasnitvi in ​​popolnem upadu dela novih naročil ukrep. Ta seznam minusov seveda še zdaleč ni popoln, a je vseeno okviren.

Poleg trenutnih statističnih podatkov, ki kažejo na gospodarski upad, na obete gospodarstva močno vplivata še dva dejavnika. Ena je stalna inflacija. Po zadnji meritvi za junij se je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) zvišal za 9.1 % glede na leto prej. Zdi se, da bo ta vrsta cenovnega pritiska verjetno trajala. Tudi če se bo nekoliko zmanjšal – recimo na 8 % ali 7 % – bo ostal zadosten, da bo poslabšal obete za gospodarsko rast, saj bo spodkopal zaupanje podjetij in potrošnikov ter odvrnil varčevanje in naložbe, od katerih je gospodarska rast na koncu odvisna. Ti učinki bi lahko povzročili recesijo sami po sebi. Vsekakor se to ne bi zgodilo prvič v zgodovini zaradi inflacije.

Še močnejša recesijska grožnja izhaja iz boja Federal Reserve (Fed) proti inflaciji. Fed je to prizadevanje začel lani marca. Pred tem je vodila proinflacijsko monetarno politiko. Ohranjal je kratkoročne obrestne mere blizu ničle in vlival nov denar na finančne trge z neposrednim nakupom obveznic – večinoma zakladnic in hipotek – prakso, ki jo Fed označuje kot »kvantitativno sproščanje«. Toda od marčevske spremembe politike je Fed črpal denar s finančnih trgov s prodajo zalog obveznic, ki jih je prej pridobil, in s povišanjem kratkoročnih obrestnih mer za približno 1.75 odstotne točke. Čeprav so to standardne protiinflacijske poteze, hkrati zavirajo gospodarsko aktivnost. Še več, Fed se zdi odločen, da bo v prihodnjih tednih in mesecih sprejel nadaljnje korake v tej smeri – vzorec, zaradi katerega bo recesija še bolj verjetna.

Če je ta ocena pravilna – in zdi se verjetno –, bo statistika, na katero se zanašajo optimisti – vključno z Belo hišo – v prihodnjih mesecih postala negativna. Dokazi o gospodarski šibkosti, če že ne popolna recesija, bodo postali ogromni. Ali bo do te rešitve gospodarske slike prišlo v naslednjem mesecu ali dveh, ostaja negotovo, je pa malo verjetno, da bodo nejasnosti ostale še dolgo.