Izvršni direktor Starbucksa Howard Schultz ima zgodovino nasprotujočih si sindikatov

Prosindikalni plakat je viden na drogu svetilke pred lokacijo Starbucksov Broadway in Denny v soseski Capitol Hill v Seattlu, 22. marca 2022.

Toby Scott | Sopa Slike | Lightrocket | Getty Images

Howard Schultz je prvi teden nazaj na čelu Starbucks končalo z združevanjem še sedmih kavarn v lasti podjetij, s čimer se je skupno število povečalo na 16.

Toda morebitni člani sindikata v Starbucksu se bodo verjetno morali zavzeti za strožji odziv podjetja. Schultz, ki je nadzoroval rast kavnega velikana iz majhne verige v Seattlu v globalnega velikana, ima dolgo zgodovino nasprotujočih si sindikatov.

Še prezgodaj je reči, ali bo Schultz za nekaj časa sprejel nov priročnik delavci se počutijo pogumne z dvigom plač in tesnim trgom dela, vendar bi lahko njegova nedavna dejanja in besede ponudili nekaj namigov.

V ponedeljek je napovedal, da bo podjetje ustavi odkupe delnic vlagati v svoje trgovine in zaposlene, pa je še isti dan v mestni hiši z delavci ponovil svoje prepričanje v timski pristop podjetja k upravljanju dela.

»Nisem protisindikalni človek. Sem za Starbucks, za partnerja, za kulturo Starbucksa,« je dejal Schultz. "Tukaj nismo prišli s sindikatom."

Tako organizatorji kot strokovnjaki za delo pričakujejo, da bo podjetje pod Schultzovim vodstvom okrepilo prizadevanja za odpravo delovne sile.

"Mislim, da bodo verjetno podvojili svoja protisindikalna prizadevanja in naredili vse, kar je v njihovi moči," je dejal John Logan, profesor dela na državni univerzi San Francisco.

Starbucks, pod prejšnjim izvršnim direktorjem Kevinom Johnsonom, se je že soočil z obtožbami o razpadu sindikatov s strani Workers Uniteda, ki je vložil na desetine pritožb pri Nacionalnem odboru za delovna razmerja. NLRB je družbo obtožila tudi maščevanja proti sindikalnim uslužbencem v Phoenixu. Starbucks je trditve zanikal.

Johnson se je v javnosti razmeroma odmaknil, večino truda pa je prepustil severnoameriškemu predsedniku Rossannu Williamsu. Ko pa so lani v Buffalu v New Yorku začeli s sindikati, je bil Schultz, ne Johnson, tisti, ki ga je obiskal, da bi govoril z baristi.

Do danes je več kot 180 lokacij v lasti podjetij vložilo peticije za sindikalne volitve, čeprav je to še vedno majhen del celotnega odtisa Starbucksa v ZDA, ki obsega skoraj 9,000 trgovin. Od lokacij, katerih glasovi so bili prešteti, je sindikalizaciji nasprotovala le ena kavarna.

Schultzova sindikalna opozicija

Schultzovo stališče proti sindikatom sega v njegove prve dni v podjetju. Schultz je v svoji knjigi iz leta 1997 »Pour Your Heart Into It: How Starbucks Built a Company One Cup a Time«, v soavtorstvu z Dori Jones Yang, pripovedoval o prvi sindikalni bitki podjetja, ko je bil direktor marketinga.

Rastoče podjetje, ki ga je takrat vodil izvršni direktor Jerry Baldwin, je leta 1984 kupilo Peet's Coffee and Tea. Po Schultzovem mnenju je bila integracija nakupa potrebna, saj so se kulture podjetja spopadle. Napisal je, da so se nekateri delavci Starbucksa začeli počutiti zapostavljene in so zato razposlali sindikalno peticijo, potem ko so njihove zahteve vodstvu ostale brez odgovora. Na glasovanju je zmagal sindikat.

"Incident me je naučil pomembne lekcije: ni bolj dragocenega blaga kot odnos zaupanja, ki ga ima podjetje do svojih zaposlenih," je zapisal Schultz. »Če ljudje verjamejo, da vodstvo ne deli pošteno nagrad, se bodo počutili odtujene. Ko začnejo vodstvu nezaupati, je prihodnost podjetja ogrožena.«

Schultz je kmalu zatem zapustil Starbucks, da bi ustanovil svojo verigo espresso, Il Giornale, njen zgodnji uspeh pa ga je pripeljal do nakupa Starbucksa in združitve obeh podjetij. V "Pour Your Heart Into It" je Schultz dejal, da je barista "na lastni koži" uspešno delal na razveljavitvi certificiranja sindikata za maloprodajne delavce Starbucks.

"Ko je toliko naših ljudi podprlo razveljavitev certifikata, je bil to zame znak, da so začeli verjeti, da bom storil, kar sem obljubil," je zapisal. "Njihovo nezaupanje se je začelo razblinjati in njihova morala je naraščala."

Toda zaposleni, ki so takrat delali za Starbucks, in takratni sindikalni predstavniki so nasprotovali tej pripovedi. V članek Politico iz leta 2019 Dave Schmitz, organizacijski direktor lokalnega Združenega sindikata delavcev v hrani in komerciali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je povezan s Schultzovimi političnimi upi, je dejal, da je Starbucks vložil peticijo za odvzem certifikata.

Schultz se takrat ni odzval na prošnje za komentar o poročilu Politico.

Poleg tega je Schultz koristi verige kavarn, kot je zdravstveno zavarovanje za delavce s krajšim delovnim časom, pogosto slikal kot svojo idejo kot del širšega prepričanja, da bo dobro ravnanje z zaposlenimi koristilo podjetju kot celoti. Po poročanju Politica so bile te ugodnosti del pogodbe sindikata s Starbucksom.

»Prepričan sem bil, da bodo pod mojim vodstvom zaposleni spoznali, da bom prisluhnil njihovim pomislekom. Če bi verjeli vame in moje motive, ne bi potrebovali sindikata,« je zapisal Schultz.

Schultz bi leta 2000 odstopil z mesta izvršnega direktorja podjetja, preden se je vrnil na novo zaposlitev leta 2008, saj je finančna kriza prekinila poslovanje Starbucksa. Medtem ko je v vmesnem času služil kot glavni globalni strateg, so se baristi na Manhattnu poskušali združiti v sindikat. Starbucks je uspešno zatrl prizadevanje, vendar je sodnik NLRB leta 2008 na koncu odločil, da je podjetje kršilo zvezno delovno zakonodajo.

Med drugim opravljanjem funkcije izvršnega direktorja leta 2016 je Schultz naj bi poklicali kalifornijskega barista ki je razširil sindikalno peticijo in ga uspešno odvrnil od organiziranja svojih sodelavcev.

Dve leti pozneje je Schultz odstopil od aktivne vloge v Starbucksu. Naslednje leto je javno razmišljal o predsedniški kandidaturi kot neodvisni centrist, vendar njegova potencialna kandidatura ni vzbujala navdušenja.

Pandemija je spremenila stvari

Vir: https://www.cnbc.com/2022/04/09/starbucks-ceo-howard-schultz-has-history-of-opposing-unions.html