Gleb Yushin iz Sile pokaže, kako lahko priseljenci spremenijo svet

Svet je boljši, ker je Gleb Yushin v Ameriki sledil svojim sanjam o znanstveni karieri. Če bi Jušin ostal v Rusiji, morda ne bi bil znanstvenik in profesor in skoraj zagotovo ne bi postal podjetnik. Tako kot drugi priseljenci v Ameriko pred njim je Gleb Jušin sledil sanjam, stavil nase in polepšal življenje mnogim ljudem.

Odraščanje v ZSSR in Rusiji

Gleb je bil v srednji šoli, ko je Sovjetska zveza razpadla. V Leningradu, ki je postal Sankt Peterburg, je prejel odlično izobrazbo iz matematike in znanosti. Kriminal in korupcija sta se povečala, je dejal, in prihodnost Rusije je bila negotova, ko je razmišljal, kaj bi študiral na kolidžu.

Veliko njegovih prijateljev se je odločilo za študij poslovanja. Gleb se je osredotočil na znanost in si z najvišjimi odlikami pridobil diplomo in magisterij iz fizike na Politehničnem inštitutu v Sankt Peterburgu, eni najboljših univerz v državi za fiziko in tehniko. Delal je tudi kot znanstveni asistent na Fizikalno-tehničnem inštitutu Ioffe Ruske akademije znanosti, kjer je imel, kot pravi, izjemne znanstvene mentorje.

Zapustiti znanost ali študirati na ameriški univerzi?

Kljub kakovostni izobrazbi, ki jo je prejel v Sankt Peterburgu, Gleb v Rusiji ni videl prihodnosti znanstvenika. "Ko sem delal na Ioffejevem inštitutu, je postalo težko vzdrževati in delovati raziskovalna orodja, saj skoraj ni bilo proračuna za njihovo popravilo ali nakup novih orodij," je dejal v intervjuju. »Plača profesorja ali višjega znanstvenega sodelavca je bila okoli 100 dolarjev na mesec. Imel sem izbiro, ali se priselim ali pozabim na znanstveno kariero.«

"Zdelo se je, da je Amerika najbolj priseljencem prijazna država," je dejal. »Prijavil sem se le na Državno univerzo Severne Karoline, ker sem izvedel za njih raziskave širokopasovnih polprevodnikov projektov in imel srečo, da je bil sprejet na doktorat. program." Njegovi starši so se štiri leta prej priselili v ZDA, ko je oče sprejel službo znanstvenika. Gleb je imel srečo, da so mu odobrili študentski vizum, saj je bila njegova žena takrat noseča, ameriški konzulat pa mu je leto prej zavrnil vizum za obiskovalce.

Kot mnogi ljudje, ki so odraščali v Sovjetski zvezi, je bil njegov vtis o Ameriki omejen, saj je sovjetska vlada nadzorovala novice. Večino informacij o Ameriki je dobil iz nezakonitih videokaset filmov, ki so jih običajno predvajali v ilegalnih video salonih. Film Arnolda Schwarzeneggerja Terminator 2 je nanj naredila največji vtis. "Posebni učinki so bili fantastični," je dejal. »Bilo je naravnost osupljivo. Sploh nisem mogel razumeti, kako lahko ljudje ustvarijo takšen film.”

Prilagajanje življenju v Združenih državah

Poleg študija v novi državi se je Gleb odločil tudi za zamenjavo smeri študija, kar ni lahka izbira za nekoga, ki je že pridobil magisterij. Spremenil se je v novejšo disciplino, znanost o materialih, "preučevanje lastnosti trdnih materialov in kako te lastnosti določa material sestava in strukturo."

Glebu se je prehod v Ameriko zdel izziv. »Nisem imel kreditne zgodovine, moje zdravstveno zavarovanje ni v celoti krilo bolnišničnih stroškov ob rojstvu mojega sina, najbližja trgovina z živili pa je bila oddaljena 40 minut hoje,« je dejal. Za mednarodnega študenta v prvem letniku podiplomskega študija nakup avtomobila ni prišel v poštev.

»Zelo so pomagali izjemno prijazni in podporni ljudje na kampusu in v mestu,« je dejal Gleb. »Neka ameriška družina nam je začela nesebično pomagati pri prilagajanju na novo življenje in nas vabila na številne družinske počitnice. Moj doktorat Svetovalec prof. Zlatko Sitar je bil tudi zelo gostoljuben in solidaren, moj kolega dr. študenti so mi bili mentorji, ko sem zamenjal smer in imel veliko vrzeli v znanju.«

Laboratorijske zmogljivosti v državi NC so bile odlične. Naučil se je izdelati in uporabljati kompleksna raziskovalna orodja ter izdelovati in testirati elektronske naprave. Pohvalil je svoje profesorje in dejal, da za razliko od njegovih tečajev v Rusiji, ki so se osredotočali na matematiko in osnove, njegovi tečaji v ZDA pokrivajo tudi bolj praktične vidike znanosti.

"Na splošno se je izkazalo, da je akademsko okolje na najboljših univerzah v ZDA veliko bolj mobilno, prilagodljivo, vključujoče in podjetniško kot v Rusiji ali Evropi pred več kot 20 leti," je dejal. »Vsaka raziskovalna skupina v ZDA ima veliko avtonomije in deluje podobno kot mala poslovna enota, kjer profesorji tekmujejo, da bodo zaposlili najboljše študente, pritegnili raziskovalna sredstva za najbolj inovativne ideje in ustvarili odmevne publikacije, predstavitve in, v nekaterih primeri, patenti. Tako kot mala podjetja tudi nekatere skupine uspejo in imajo velik vpliv na svojih področjih, druge pa ne uspejo in morajo iskati priložnosti drugje.«

Glebova disertacija na NC State se je osredotočala na novo obdelavo elektronskih naprav. Preselil se je na univerzo Drexel (z vizumom H-1B) kot podoktorski raziskovalec, da bi delal na nanostrukturiranih materialih za uporabo v energetiki, okolju in biomedicini. Imel je »fantastičnega mentorja« (prof. Yury Gogotsi) in si je prislužil napredovanje v raziskovalnega docenta.

Postopek zelene karte za Gleba se je začel v Drexelu in se zaključil, ko se je preselil na Georgia Tech (leta 2007) kot stalni docent. Ustanovil je raziskovalno skupino, ki se je osredotočala na sprostitev potenciala litij-ionskih baterij. "Potem ko sem pri Drexelu izvedel o številnih izzivih komercializacije vozil na vodikove gorivne celice, sem mislil, da bi bila izumljanje novih materialov za izdelavo boljših in cenejših baterij za prevoz morda najboljša strategija," je dejal Gleb. Utemeljil je, da bi lahko velika proizvodnja litij-ionskih baterij imela pomemben vpliv.

Postati podjetnik

Pri odločanju, kaj storiti s svojo tehnologijo, je Gleb, čeprav v Ameriki le kratek čas, naredil prefinjeno analizo tveganja, ki je temeljila na njegovem razumevanju korporativne kulture. Glede na splošno prepričanje je ustanavljanje podjetja tvegano, vendar je vstop v veliko uveljavljeno podjetje varen. Verjel je, da bi bilo pri razvoju prebojne tehnologije ravno nasprotno. Po Glebovem mnenju lahko razvoj novih tehnologij traja dolgo, toda v velikih podjetjih se lahko potrpežljivost izčrpa in se lahko spremenijo prednostne naloge podjetja ali pa lahko vodilni delavci, ki so podpirali tehnologijo, nadaljujejo.

S tem v mislih se je leta 2009 vključil v tehnološki inkubator pri Georgia Tech. V naslednjih dveh letih se je Gleb pogovarjal s podjetniki in direktorji industrije. Leta 2011 je spoznal Gene Berdichevsky. Gene se je v Ameriko priselil kot otrok iz Ukrajine, čeprav je Gleb šele mesec dni po njunem spoznanju spoznal, da imata skupno ozadje v nekdanji Sovjetski zvezi. Gene je bil sedmi zaposleni pri Tesla Motors (glavni inženir na bateriji Roadster), pridobil je magisterij iz inženirstva na Stanfordu in ima na desetine patentov.

"V začetku leta 2011 sem spoznal Genea, ki je postal soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Sila," je povedal Gleb. »Navdušila me je njegova vizija zgraditi podjetje, ki bo trajalo več kot stoletje. Takoj sva se ujela in združila našo skupno vizijo izgradnje podjetja za materiale za baterije, ki bi dramatično povečalo energijsko gostoto litij-ionskih baterij s silicijevimi anodami in drugimi revolucionarnimi tehnologijami. Bil je sedem let mlajši od mene, a zrelejši od ljudi, dvakrat starejših od njega.«

Oba sta verjela, da bodo električna vozila sčasoma nadomestila avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem in da bodo rešitve za obnovljivo energijo presegle elektrarne na premog in zemeljski plin. »Želeli smo uporabiti svojo strast in veščine, da bi pospešili prehod na trajnostno energetsko gospodarstvo,« je dejal Gleb. »Skupaj z našim tretjim soustanoviteljem in izjemnim inženirjem Alexom Jacobsom smo gradili Nanotehnologije Sila«.

Nanotehnologije Sila

Sila Nanotechnologies, ustanovljena leta 2011, je ocenjena na več kot 3 milijarde dolarjev s približno 350 zaposlenimi. Sedež podjetja je v Alamedi v Kaliforniji. Gleb Yushin je glavni tehnološki direktor (CTO) in je ostal redni profesor na Georgia Tech.

Gleb hvali vlagatelje podjetja kot "potrpežljive in vizionarje." Rekel je: »Če nimate skupne vizije med vami in vašimi vlagatelji, lahko to vodi v katastrofo. Vendar imamo fantastične vlagatelje in skupaj smo zgradili to vizijo, da bomo izdelali nove materiale za litij-ionske baterije, ki bi omogočili veliko boljšo zmogljivost pri veliko nižjih stroških.« Dejal je, da so vlagatelji razumeli, da podjetje, osredotočeno na proizvodnjo nove tehnologije, ki ima lahko dramatičen vpliv, potrebuje čas.

Maja 2022 je podjetje doseglo mejnik, ko je Mercedes-Benz razglasitve uporabljala bi Silino tehnologijo v svojih električnih avtomobilih. “Mercedes-Benz. . . bo sodeloval s Silo, podjetjem za baterijske materiale naslednje generacije, da bi vključil Silino kemijo silicijeve anode v baterije, ki so opcijsko prvič na voljo v prihajajočem električnem Mercedes-Benzu razreda G,« je navedeno v objavi. »V primerjavi z današnjimi komercialno dostopnimi celicami primerljivega formata Silina tehnologija omogoča 20-40-odstotno povečanje energijske gostote. . . Ta pomemben razvoj omogoča Mercedes-Benzu shranjevanje veliko več energije v istem prostoru, s čimer se znatno poveča doseg njegovih prihodnjih vozil.«

Mercedes-Benz je prva napovedana avtomobilska stranka, ki bo imela koristi od novega proizvodnega obrata Sila v zvezni državi Washington. Leta 2021 je Sila sodelovala z WHOOP pri svojih nosljivih izdelkih za zdravje in fitnes, "da bi zagotovila 20-odstotno povečanje gostote energije s 33-odstotnim zmanjšanjem velikosti naprave."

Na vprašanje, kaj ga glede Siline prihodnosti najbolj navdušuje, Gleb našteje tri stvari. "Prvič, naša prodorna znanost bo pospešila uvedbo električnih vozil in tehnologij obnovljive energije," je dejal. »Ker nam ni treba spreminjati načina izdelave baterij, je uporaba naših materialov enostavna. Zasnovali smo silicijeve anode, ki se vstavijo v obstoječe litij-ionske baterijske celice, da omogočijo znatno večjo energijsko gostoto, ne da bi pri tem ogrozili druge meritve delovanja. To je bila prva revolucionarna inovacija litij-ionskih baterij v 30 letih in je prvi korak k elektrifikaciji vsega.

»Drugič, velike znanstvene inovacije smo uspešno prenesli iz laboratorija v proizvodnjo v velikem obsegu – to je tisto, kar spodbuja transformacijo energije in radikalne inovacije izdelkov.

»In tretjič, ne gre samo za to, kaj počnemo, ampak tudi za to, kako to počnemo. Le nekaj podjetij ohranja inovativnost, zato smo v Sili vložili veliko truda v izgradnjo edinstvenega inovacijskega mehanizma. Nimamo samo pametnih znanstvenikov in inženirjev. Imamo intelektualne športnike. Naši fantastični inženirji izdelujejo orodja, ki znanstvenikom, kot sem jaz, omogočajo hitrejše in izjemno učinkovito ponavljanje. Naše ekipe za razvoj strategije, dobavne verige, izdelkov, opreme in procesov tesno sodelujejo z našo ekipo za raziskave in razvoj [raziskave in razvoj], da prepoznajo najprivlačnejše priložnosti za usmerjene inovacije. Resnično je navdihujoče.«

Dvesto patentov pozneje

Ko so ga vprašali, koliko patentov je avtor ali soavtor, je Gleb odgovoril: "Približno 200." Ko se je številka ponovila, je rekel: "Več kot 200. Res zveni noro, ko to poveš tako."

Profesor univerze Drexel Yury Gogotsi je komentiral nepovratna sredstva Ministrstva za energijo ZDA oktobra 2022 je dejal, »Izjemno ponosen na dosežke Gleba Jušina. Pred več kot desetletjem se je začel ukvarjati z elektrokemičnim shranjevanjem energije na Inštitutu za nanomateriale Drexel, zdaj pa je nacionalni in mednarodni vodja v znanosti in tehnologiji baterijskih materialov.«

Zdi se, da je Gleb Yushin živ primer leta 2021 ekonomski študij da so najdeni priseljenci v ZDA »do šestkrat bolj produktivni kot migranti v druge države« in tisti, ki so ostali doma in se niso priselili. Ameriški univerzitetni sistem, poslovna klima, pravna država in drugi dejavniki omogočajo Glebu in drugim priseljencem, da uresničijo svoj potencial na načine, ki jih drugje ni mogoče.

Gleb je dejal, da bi se, če se leta 1999 ne bi priselil iz Rusije, verjetno odločil za odhod do leta 2008 ali najpozneje do leta 2014, ker bi bilo do takrat očitno gibanje države proti korupciji in avtoritarizmu. Če bi v teh letih ostal v Rusiji, bi delal kot posrednik ali proizvajal nekaj za prodajo, da bi preživljal družino. Gleb pričakuje, da bi se njegovo življenje in kariera obrnila precej drugače, če ne bi zapustil Rusije takrat, ko je, in čakal predolgo. »Če bi se priselil pozneje, je malo verjetno, da bi toliko prispeval k znanosti ali razvoju novih tehnologij. V življenju ne bi imel tako pomembnega poslanstva.«

Hvaležni za priložnost

Gleb Jušin je predvsem hvaležen za priložnost, ki mu jo je ponudila Amerika. "Lepota Združenih držav je, da so država priložnosti, kjer je nebo meja, če študiraš in delaš pametno in trdo," je dejal. "Ni pomembno, od kod prihajaš." Gleb je dejal, da je vesel, da bodo njegovi otroci imeli priložnost najti svoje strasti in prispevati k svetu na svoj način.

Ameriški »podjetniški ekosistem« je opredeljen kot edinstven in vključujoč ter ga vidi kot nedvomno najdragocenejše bogastvo države. "Priseljevanje je vedno težko, a imam srečo, da sem to storil zgodaj v življenju in sem se odločil preseliti v Ameriko," je dejal Gleb. "Mislim, da ni druge države na planetu, kjer bi lahko soustanovil in zgradil podjetje, kot je Sila."