Rusija zdaj nima veliko upanja, da bi postala pomemben dobavitelj orožja na Bližnjem vzhodu

Ruska invazija na Ukrajino se bo verjetno izkazala za zadnji žebelj v krsto cilja Moskve, da postane glavni dobavitelj vojaške opreme za Bližnji vzhod in Severno Afriko.

Rusija je 30. septembra 2015 vojaško posredovala v sirski državljanski vojni na strani predsednika Bašarja al Asada, čigar režim je bil takrat v obrambi. V naslednjih nekaj mesecih je Rusija v bojnem nastopu predstavila več novih sistemov orožja, ki je udarila po tarčah po Siriji in pomagala Asadovim silam, da ponovno prevzamejo ofenzivo proti njegovim razdrtim uporniškim nasprotnikom.

Rusija je izkoristila priložnost, ki jo je ponudil konflikt, da bi predstavila in preizkusila svojo vojaško opremo. Medtem ko je ruska ekspedicijska sila s sedežem iz zahodne Sirije vključevala letala iz sovjetske dobe, kot sta Su-24 Fencer in Su-25 Frogfoot, je imela tudi elegantna nova letala, kot je Su-34 Fullback. Ruski strateški bombniki Tu-160 Blackjack, ki še nikoli niso bili v boju, so leteli z misijami dolgega dosega iz Rusije v bombardiranje ciljev v Siriji. V drugi demonstraciji dosega ruske vojske so bile v začetku konflikta iz Kaspijskega morja v Sirijo izstreljene križarske rakete Kalibr.

Januarja je generalpodpolkovnik Ben Hodges, nekdanji poveljnik ameriške vojske, priznal da je bil presenečen, "ko so rakete Kalibr priletele iz Kaspijskega morja in zadele cilje v Siriji."

"To je bilo zame presenečenje, ne samo zmožnosti, ampak sploh nisem vedel, da so tam," je priznal.

Hodges je Sirijo označil za "priložnost za usposabljanje z živim streljanjem" za rusko vojsko. To stališče je ponovil nihče drug kot ruski predsednik Vladimir Putin, ki opisano njegovo sirsko kampanjo kot "bolj učinkovito usposabljanje za vojsko države kot vaje."

Zdelo se je, da "nova" ruska vojska izkoristi priložnost za izboljšanje pomanjkljivosti, ki so se tako očitno pokazale v njeni zloglasni petdnevni vojni proti Gruziji avgusta 2008, konfliktu, ki ga je Michael Kofman, znani strokovnjak za rusko vojsko, enkrat predlagano "je treba šteti za zadnjo ura sovjetske vojske."

Na začetku ruske Sirije, govoric je veliko da je Alžirija, dolgoletni kupec ruske strojne opreme, želela Su-34, potem ko jih je videla v akciji. Putin je vsekakor skušal izkoristiti sirski konflikt za trženje ruske strojne opreme in Moskva se nikoli ni sramovala uporabiti vojne kot priložnosti za povečanje svojega deleža na nestanovitnem trgu orožja v regiji.

"Kar se tiče konfliktnih razmer na Bližnjem vzhodu, tega ne skrivam in to vsi razumejo. Več ko je konfliktov, več od nas kupujejo orožja,« je dejal Sergej Čemezov, vodja ruskega državnega obrambnega konglomerata Rostec in Putinov tesen zaveznik, leta 2015

Putin je s pogodbo brez primere sklenil donosno prodajo raketnih sistemov zračne obrambe S-400 Turčiji, ki je članica Nata. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je celo namignil, da bi njegova država morda bila zainteresirana za ruski Su-35 Flankers ali celo peto generacijo Su-57 Felon, ki ga Moskva že dolgo razvija. Putin je Erdoganu osebno pokazal ta letala na obisku v Rusiji leta 2019, potem ko je turškemu voditelju kupil sladoled.

Potem je tu še Egipt. Sredi 2010-ih je Egipt od Moskve kupil več vojaške opreme kot kadar koli drugje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta naročila so vključevala floto lovcev MiG-1970M29 in raketnih sistemov zračne obrambe S-2VM. Irak je od Rusije kupil tudi glavne bojne tanke T-300 namesto več ameriških M90 Abrams, potem ko je prej kupil floto ruskih napadalnih helikopterjev, v zadnjih letih pa je večkrat razmišljal o nakupu S-1.

Potem ko so droni septembra 2019 poškodovali naftne objekte Saudi Aramco, je Putin izkoristil priložnost in spodbudil regionalne države, da kupijo rusko zračno obrambo, češ da so veliko boljše od obrambnih sistemov, ki so jih zgradili ZDA, ki jih upravljajo Savdijci. Leta 2017 so bili Rusija in Združeni arabski emirati po poročanju razvijajo letalo pete generacije, ki temelji na MiG-29. Rusija predlagano ZAE bi lahko koproducirali svoj domnevni Su-75 Checkmate pete generacije konec leta 2021.

Vendar so se pokazale pomanjkljivosti v tem, kaj Rusija dejansko lahko ponudi, kaj si želijo regionalne države in težave pri poslovanju z Moskvo. pred ukrajinska vojna.

Na primer, ZDA so leta 2017 uvedle Zakon o boju proti ameriškim nasprotnikom prek sankcij (CAATSA). Ta zakon med drugim nalaga uvedbo sankcij proti kateri koli državi, ki kupuje vrhunsko rusko vojaško strojno opremo. Sankcije CAATSA so bile proti Ankari uvedene decembra 2020 zaradi nakupa S-400.

Potem so bili tu predlogi, ki se nikoli niso uresničili, in dogovori, ki so padli.

Medtem ko je imela Savdska Arabija se je dogovoril za nakup S-400 leta 2017, na koncu odločili za ameriški sistem THAAD namesto tega. Odkar so govorili o sorazvoju lovca pete generacije z Rusijo, so ZDA dovolile ZAE, da kupijo 50 letal F-35 Lightning II pete generacije konec leta 2020. Medtem ko je Abu Dhabi prekinil pogovore o tem pomembnem dogovoru, to ne pomeni za alternativo se bo obrnila na Rusijo. Prav tako je treba videti, ali bo Rusija sploh lahko v celoti razvila Su-75 ali Su-57. Medtem se zdijo ZAE zadovoljni s svojim naročilom v vrednosti več milijard dolarjev za 80 zelo močnih francoskih letal Dassault Rafale F4.5 4 generacije, ki so jih podpisali konec leta 2021.

Leta 2018 je Egipt naročil floto Su-35, s čimer tvegajo sankcije CAATSA. Egipt je to naročilo, saj so mu ZDA desetletja zavračale prodajo naprednih raket zrak-zrak dolgega dosega ali težkih lovcev za premoč v zraku. Vendar pa je Egipt menda nesrečen z njegovim nakupom. Prvič, Su-35, ki jih je Rusija izdelala zanjo, nimajo radarja z aktivno elektronsko skenirano matriko (AESA). Poleg tega je Egipt ugotovil, da so elektronski protiukrepi njegovih letal Rafale hitro premagali radar Irbis-E Su-35. Zdaj se zdi, da je Washington pripravljen končno prvič prodati Cairo F-15, kar bi popolnoma izničilo njegovo potrebo po Su-35.

Vredno je ponoviti, da se je Moskva že prej soočala z vsemi temi padci njena vojska je 24. februarja prišla v Ukrajino in utrpela izgube strojne opreme, ki so usodno spodkopale Putinovo skrbno gojeno podobo sodobne in usposobljene ruske vojske. CAATSA bo retrospektivno videti kot rahlo dražilec v primerjavi z obsežnimi sankcijami, uvedenimi proti Moskvi zaradi njene agresije na sosedo.

Ne samo, da bo Rusija veliko težje prodajala nove oborožitvene sisteme, temveč bo imela tudi izziv zagotavljati vzdrževanje in dobavo rezervnih delov sedanjim operaterjem ruske strojne opreme. Zaradi tega bi lahko celo dolgoletne stranke ruskega orožja, kot je Alžirija, ponovno premislile o svojih možnostih za naprej.

"Mislim, da bodo številne države, ki imajo te stare ruske sisteme, zaskrbljene – ne samo zaradi nakupa novih modnih sistemov, kot je S-400, ampak govorimo samo o strelivu, rezervnih delih, osnovnih zalogah za ruske stare sisteme, ki jih že imajo,« Donald Lu, pomočnik državnega sekretarja za južno in srednjo Azijo, Rekel podsenat senata za zunanje odnose v začetku marca.

Vse te težave, ovire in negotovosti bodo najverjetneje privedle do tega, da bo več držav na Bližnjem vzhodu, tako kot večina drugih delov sveta, sklenilo, da je vstop v orožarski posel z Rusijo več težav kot vreden.