Tveganje neplačila dolgov ruskih bank je največje od Krima

Tveganje, da Kremelj in njegove banke ne bodo izplačale svojih dolgov, je večje kot kadar koli po invaziji na Krim, ko je S&P znižal bonitetno oceno Rusije na neželeno ozemlje in opozoril na več znižanj.

Vlagatelji so se lotili zamenjave kreditnega tveganja za dolg, ki ga dolguje ruska vlada in njeni največji posojilodajalci, pri čemer so stroški zavarovanja državnih obveznic sedemkrat višji kot na začetku leta 2022.

Povečanje je pomenilo, da je stalo več kot 900,000 dolarjev na leto za zaščito 10 milijonov dolarjev ruskega državnega dolga pred neplačilom pet let po tem, ko je invazija na Ukrajino sprožila razpad trga.

Zamenjave kreditnih neplačil, posebej za državni dolg, so narasle na najvišjo raven po finančni krizi.

Bonitetna agencija S&P je v soboto znižala ruski državni dolg z bonitetne ocene BBB- na BB+ na ozemlje smeti, češ da bo gospodarsko škodo zaradi sankcij "morda težko omejiti".

Moody's je tudi opozoril, da bi lahko Rusijo znižal pod naložbeno oceno, saj se Moskva sooča z višjimi stroški izposojanja zaradi uvrstitve v skupino bolj tveganih držav z neželeno oceno. To pomeni, da bonitetne agencije menijo, da je Rusija izpostavljena večjemu tveganju neplačila svojega dolga.

S&P je dejal: »Doslej napovedane sankcije bi lahko imele pomembne negativne posledice za sposobnost ruskega bančnega sektorja, da deluje kot finančni posrednik za mednarodno trgovino.

"Poleg neposrednih motenj gospodarske dejavnosti, ki bi jih lahko povzročile sankcije, bi lahko bili tudi drugi učinki na domače zaupanje precejšnji."

Invazija je povzročila pretres ruskega premoženja, saj je rubelj dosegel rekordno nizko vrednost, moskovska borza pa je v četrtek doživela enega najhujših zlomov v zgodovini.

Konflikt je sprožil opozorila o novem svetovnem gospodarskem šoku, saj Kitajska opazuje Ukrajino za signale o tem, kakšen odziv bo naletel na napad na Tajvan.

Analitiki so opozorili, da bi odziv Zahoda na invazijo na Ukrajino lahko preučila Kitajska, saj ocenjuje, ali lahko tvega, da si bo zavzel bližnji otok.

Zgodba se nadaljuje

Peking meni, da je Tajvan, ki se uradno imenuje Republika Kitajska, odcepljena kitajska provinca in je izjavil, da želi ponovno pridobiti nadzor.

Analitiki pri Berenbergu so hipotetični kitajski napad na Tajvan ocenili kot "najhujše geopolitično tveganje" z "veliko močnejšimi" posledicami za svetovno gospodarstvo kot invazija na Ukrajino.

Ekonomist Holger Schmieding je opozoril, da bi bilo tveganje globalne recesije zelo veliko, če bi bili ZDA in Kitajska vpleteni v spor zaradi Tajvana, in dejal, da vroč konflikt "ni nepredstavljiv".

Tajvan, ki leži ob jugovzhodni obali Kitajske, je temelj geopolitične strategije Združenih držav v pacifiški regiji, Washington pa je izjavil, da bo podprl Tajvan, če bo otok napaden.

Njeni voditelji so bili solidarni z vlado v Kijevu. Lai Ching-te, tajvanski podpredsednik, je prejšnji teden dejal: "Načela samoodločbe ni mogoče izbrisati s surovo silo".