Bogati Azijci niso nori na skrbi Credit Suisse

Singapur ima sporočilo za tiste, ki stavijo, da bo leto 2023 boljše za svetovno gospodarstvo: ne tako hitro.

V sredo je Gabriel Lim, vodja ministrstva za trgovino in industrijo mestne države, opozoril, da »zunanji obeti glede povpraševanja se je dodatno omilila zaradi slabših obetov za evroobmočje sredi energetske krize, pa tudi za Kitajsko, saj se še naprej spopada s ponavljajočimi se izbruhi Covid-19.«

Lim predvideva, da bi lahko stopnja gospodarske rasti Singapurja za naslednje leto znašala le 0.5 % ob padcu izvoza. Toda Lim ne pove, da bi se stvari lahko še poslabšale za vzhodno Azijo.

In tega ne vedo najbogatejši v Aziji. Čeprav ni neposredno povezan, je Singapur kraj, kjer temelji saga Kevina Kwana »Crazy Rich Asians«. Je eno od središč norosti družinskih pisarn v Aziji uber bogat poiščite večjo alfa in lokalna območja z nizkimi davki, da bi vajeti predali naslednikom.

Azijski bogataši zagotovo niso nori na pridih stiske na trgih obveznic. Ne glede na to, ali je pošteno ali ne, se mnogi odmikajo od Credit Suisse, ki za UBS vodi drugo največjo zasebno banko v Aziji. Po poročanju Bloomberga, UBS in do neke mere Morgan Stanley vidita precejšnje prilive od bogatih Azijcev, ki izstopajo iz Credit Suisse sredi strahu pred izgubami.

Takšni strahovi pa se zdijo mikrokozmos znotraj mikrokozmosa. Družinske pisarne v Singapurju nedvomno kažejo na prihajajoči pretres, ki ga nakazuje stres v gospodarstvu, saj globalna scena postaja vse bolj nora.

Skupaj z zaporami »nič covida« na Kitajskem, ki ubijajo rast, bo kumulativna škoda zaradi zvišanja obrestnih mer Federal Reserve v najboljšem primeru skoraj zagotovo poslala ZDA proti ničli. Medtem pa inflacija, ki jo predsednik Feda Jerome Powell s težavo ukroti, ostaja povišana.

Posledične posledice za zaupanje podjetij in potrošnikov niso obetavne, kot se dogajajo.

Od tod tudi signali, ki prihajajo iz slavnega Singapurja. Zaradi odprtega in strateško lociranega finančnega sistema je Singapur tako blizu gospodarskemu vetrokazu, kot ga ima svet.

Verjeten premik navzdol v Singapurju nakazuje, da je pred navzven usmerjenimi panogami, kot sta trgovina in finance, težkih 12 mesecev. To pomeni, da je še vedno ogromno negotovosti in negativnih tveganj svetovno gospodarstvo.

"Glede na to, da veliko razvitih gospodarstev hkrati zvišuje obrestne mere za boj proti visoki inflaciji," pravi Lim, "bi lahko bil vpliv zaostrovanja finančnih pogojev na svetovno rast večji od pričakovanega."

Na seznam skrbi v letu 2023 dodajte nadaljnje stopnjevanje ruske vojne v Ukrajini, povečane geopolitične napetosti med ZDA in Kitajsko, vse hujše motnje v dobavi in ​​množico nepomembnih stvari, ki bi lahko še dodatno zmanjšale zaupanje potrošnikov in podjetij.

Primer: šibak japonski jen dviguje gospodarsko temperaturo. Čeprav si je v primerjavi z dolarjem nekoliko opomogel, več kot 20-odstotni padec jena letos tvega, da bo povzročil tekmo proti dnu v Aziji. Tudi sosedje, ki hrepenijo po večji trgovinski prednosti, lahko oslabijo menjalne tečaje.

Zaplet se zgosti pri Bank of Japan sedež. Razlika med tečaji v Tokiu in tečaji drugih razvitih gospodarstev se hitro povečuje. Pravo vprašanje je, kaj to pomeni za Peking. Doslej se je Ljudska banka Kitajske upirala želji, da bi bistveno omilila denarno politiko.

Če se bo KBK odločila tekmovati s Tokiom in znižati vrednost juana, se bodo tudi druge centralne banke morda počutile prisiljene znižati menjalne tečaje. To je nor scenarij, ki skrbi ekonomiste, kot je Jim O'Neill, nekdanji sodelavec Goldman Sachsa.

O'Neill ugotavlja, da če bo juan še naprej padal, bo Peking to razumel kot nepošteno konkurenčno prednost, zato so vzporednice z azijsko finančno krizo popolnoma očitne. Kitajski uradniki, opozarja O'Neill, "ne bi želeli, da bi to razvrednotenje valut ogrozilo njihovo gospodarstvo."

Seveda bi lahko prihajajoča težava, ki jo nakazuje Singapur, ponaredek. Ekonomist Carlos Casanova pri Union Bancaire Privée opozarja na številne razloge, zakaj bi lahko Azija prihodnje leto poskrbela za nekaj pozitivnih presenečenj. Vključujejo ponovnem odprtju po covidu; manj akuten problem inflacije kot na Zahodu; boljši temelji rasti na splošno; in bolj prilagodljivi menjalni tečaji.

"Azija se bo pojavila kot svetla točka v letu, ki je videti kot še eno izjemno nestanovitno," pravi Casanova. Dodaja, da "vidimo manj tveganj v Indiji in Indoneziji glede na njuno domačo usmerjenost in ugodno demografijo."

Kitajska, dodaja, »bi morala prav tako imeti koristi od cikličnega okrevanja, saj postopoma ponovno odpira svoje gospodarstvo od drugega četrtletja 2023 naprej. Azijski izvozniki, ki so izpostavljeni kitajskemu povpraševanju, bi morali imeti koristi od tega procesa, ki ga vodijo izvozniki surovin in energije v Avstraliji in Indoneziji.«

Toda Kitajska bi prav tako lahko bila spojler v tej pripovedi. "Trenutna šibkost kitajskega gospodarstva ... izvira iz notranjih in zunanjih dejavnikov, kar je razvidno iz nedavnih trgovinskih tokov," pravi ekonomist Steven Cochrane pri Moody's Analytics.

Ekonomisti pri Nomura Holdings pišejo, da je pot do ponovnega odprtja »lahko počasna, boleča in nerodna«. Hui Shan iz Goldman Sachsa ugotavlja, da kitajski "rast se lahko zmehča v začetni fazi ponovnega odpiranja, podobno kot izkušnje več vzhodnoazijskih gospodarstev, ki so pred tem uvedla razmeroma strog nadzor Covida.«

Da bi videli, kako napreduje Azija, ni nič norega v tem, da vlagatelji spremljajo cik-cak v singapurskem BDP. Trenutno pa ni videti, da bo leto 2023 postreglo s številnimi srečnimi konci.