Nujno je ponovno osredotočeno na priganjanje Daesha pred roko pravice

Odbor za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) je 5. julija 2022 objavil svoje novo poročilo in priporočila za države članice Svetu Evrope, v katerih poziva k ponovni osredotočenosti na privedbo Daesha pred sodišče za genocid nad jezidi, kristjani in drugimi verskimi manjšinami v Iraku in Siriji. Novo poročilo, katerega avtor je Pieter Omtzigt, poslanec nizozemskega parlamenta in posebni poročevalec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) o privedbi Daeša pred sodišče, se osredotoča na vprašanje Tuji borci Daesha in njihove družine, ki se vračajo iz Sirije in drugih držav v države članice Sveta Evrope.

Poročilo obravnava različne izzive v zvezi z vprašanjem pravice in odgovornosti za vpletenost tujih borcev Daesha v genocid. Poročilo med drugim ugotavlja, da se je večina tujih borcev Daesha prostovoljno vrnila v državo svojega državljanstva ali prebivališča, vključno s 60 na Nizozemsko, 75 na Dansko, 83 v Severno Makedonijo, 97 v Avstrijo, 122 v Nemčijo, 300 v Francijo in 360 v Združeno kraljestvo. Poleg tega je prišlo do deportacij ali izročitev iz Turčije v Francijo, Dansko, Nemčijo, Irsko in Latvijo. Na žalost so bili tuji borci Daesha ob prihodu v svoje matične države preganjani samo zaradi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, vključno s »članstvom v teroristični organizaciji, sodelovanjem v terorističnih dejavnostih, pripravo terorističnih dejanj, podporo teroristični organizaciji v tujini, novačenjem , usposabljanje ali potovanje v teroristične namene, kot tudi financiranje katerega koli od teh dejanj.«

Poročilo poziva države članice Sveta Evrope, naj se znova osredotočijo na zagotavljanje pravice in odgovornosti za genocid Daesha. Med drugim jih poziva k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča ali hibridnega sodišča s pristojnostjo nad mednarodnimi zločini, ki so jih zagrešili tuji borci Daesha. Leta 2019 je več držav, vključno s Švedsko, Norveško, Nizozemsko in Nemčijo, izrazilo željo po prizadevanju za ad hoc sodišče. Na žalost ni bilo narejenih nobenih korakov v tej smeri.

Poročilo nadalje priporoča, da »morajo [države članice] do ustanovitve takšnega sodišča dati prednost pregonu osumljenih borcev in pripadnikov Daeša, ki so pod njihovo pristojnostjo ali nadzorom, s strani svojih nacionalnih sodišč, na podlagi načela aktivna osebnost (za državljane) ali univerzalna jurisdikcija.« Zadnjih osem let je bilo zelo malo osredotočenosti na domače pregone. Čeprav so bili nekateri tuji borci Daesha po vrnitvi sodno preganjani, je število takšnih pregonov nizko v primerjavi s številom povratnikov. Poleg tega so bili vsi ti pregoni za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, in ne za genocid.

Poročilo poziva države članice, naj zagotovijo univerzalno pristojnost za mednarodna kazniva dejanja, zajeta v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Čeprav je bilo opravljenega nekaj dela v tej smeri, je to le vrh ledene gore tega, kar bi države članice lahko storile, da bi zagotovile pravičnost in odgovornost za genocid Daesha z uporabo načela univerzalne jurisdikcije. Trenutno je bila edina obsodba borca ​​Daesha za genocid uporaba načela univerzalne jurisdikcije. 30. novembra 2021 je sodišče v Frankfurt v Nemčiji je nekdanjemu borcu Daesha izrekel dosmrtno ječo zaradi genocida nad jezidsko manjšino – prva obsodba borca ​​Daesha za genocid na svetu.

Poročilo nadalje poziva države članice, naj dajo prednost pregonu genocida, da bi prepoznali naravo in obseg grozodejstev, ki so bila storjena nad jezidi in drugimi verskimi manjšinami. Pregon je treba izvajati tudi na nediskriminatoren način, ne da bi pozabili na vpletenost žensk v grozodejstva, tudi kot storilke, podpornice, pomočnice, novačilke ali zbiralke sredstev itd.

Da bi pomagali pri tem delu, poročilo poziva k vzpostavitvi in ​​ustreznemu financiranju specializiranih enot ali osebja v službah tožilstva, kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja za pregon tujih terorističnih borcev. Potrebno je tudi boljše sodelovanje z obstoječimi mehanizmi za zbiranje dokazov, kot je UNITAD, ali s skupnimi preiskovalnimi skupinami, kot je tista, ki sta jo leta 2021 ustanovili Francija in Švedska za podporo postopkom zločinov Daeša.

Nazadnje poročilo poziva države članice, naj razmislijo o sprožitvi postopka pred Meddržavnim sodiščem proti državam, ki domnevno niso preprečile in kaznovale dejanj genocida, ki ga je zagrešil Daesh, ter zagotovijo obnovitev prizadevanj za iskanje pogrešanih žrtev Daesha.

Grozodejstva Daesha zahtevajo celovite pravne odzive, doma in na mednarodni ravni. Kljub grozotam, ki so storjene predvsem v Iraku in Siriji, je na tisoče tujih borcev Daesha iz zahodnih držav. Vprašanje pravičnosti za zločine kot tako ne bi smelo biti naloga le Iraka in Sirije. Ker se tuji borci Daesha vračajo v svoje matične države ali se še niso vrnili, se morajo soočiti s preiskavami in sodnim pregonom zaradi njihove vloge pri genocidu nad Jazidi, kristjani in drugimi manjšinami. Nekaznovanost bo le omogočila nadaljnje zločine v prihodnosti. Tega si ne moremo privoščiti.