(Bloomberg) – Kitajska je že dolgo obsedena z iskanjem načinov, kako zagotoviti dovolj hrane za svoje prebivalstvo, in to z dobrim razlogom.
Najbolj brano iz Bloomberga
S skoraj petino svetovnega prebivalstva, omejenimi kmetijskimi površinami in vse večjim izzivom podnebnih sprememb je vlada predsednika Xi Jinpinga pozvala kmete, naj povečajo letine, potrošnike pa k zmanjšanju odpadkov. Zgradila je ogromne zaloge za spopadanje s pomanjkanjem in ustvarila nova semena za povečanje proizvodnje.
Kljub temu država še vedno kupuje približno 60 % vse soje, s katero se trguje na mednarodni ravni, in se uvršča med največje uvoznice koruze in ječmena. Pred kratkim se je izkazala tudi za enega največjih kupcev pšenice na svetu. Zaradi tega sta zaradi naraščajočih svetovnih stroškov pridelkov in potencialno grozeča svetovna kriza s hrano zelo skrb vzbujajoča za vlado, zlasti v zvezi s tem, kako delujejo lokalne cene. Tukaj je nekaj izzivov glede prehranske varnosti, s katerimi se sooča Kitajska:
Soja, jedilna olja
Kitajska lokalna poraba soje je skoraj tako velika kot celotna letina ZDA, država pa mora uvažati približno 85 % svojih potreb. Fižol se zdrobi v jedilno olje za kuhanje in druge prehranske namene ter v krmo za populacijo prašičev, ki je največja na svetu. Svetovne cene soje so se v zadnjih dveh letih podvojile zaradi suhega vremena v Južni Ameriki in pomanjkanja oljnih semen. Razen če ZDA letos ne bodo imele odličnega pridelka, bi lahko šli še višje.
"Soja nosi največje inflacijsko tveganje," je dejal Jim Huang, vodja kitajsko-ameriške analitike podatkov o izdelkih. Naraščajoče cene surove nafte in tovora ter slabši juan poslabšujejo razmere, je dejal po elektronski pošti.
Kitajska je za Indijo tudi največji uvoznik palmovega olja in velik kupec sončničnega olja. Svetovne cene jedilnega olja so dosegle rekorde glede suše, pomanjkanja delovne sile in ruske vojne v Ukrajini. Zadnji korak je bil po tem, ko je vodilni izvoznik Indonezija prepovedal pošiljke palmovega olja.
Vlada si močno prizadeva za povečanje proizvodnje soje, saj naj bi pridelek v letih 19–2022 poskočil za 23 %. Toda pri tako nizki proizvodnji v primerjavi s porabo to ne bo naredilo velikega vtisa na uvoz.
Corn
Kitajska že dolgo ni kupovala veliko koruze v tujini, toda v zadnjih letih se je to začelo spreminjati, saj je država postala največja uvoznica na svetu, ki jo je vodila potreba po dopolnjevanju zalog in hranjenju hitro naraščajoče populacije prašičev. Porast nakupov, večji del od ZDA, njihovega geopolitičnega tekmeca, je spodbudil Kitajsko, da se je osredotočila na samozadostnost kot cilj nacionalne varnosti.
Za razliko od soje, kjer je bila država močno odvisna od tujih dobav, je uvoz koruze v letih 10–2020 predstavljal le približno 21 % domače porabe in ta odstotek se bo zmanjšal na približno 6 % do leta 2022–23. , po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo.
Kitajska kupuje kar nekaj koruze iz Ukrajine, pri čemer je črnomorska država lani dobavila približno 30 % pošiljk, njen drugi največji dobavitelj. Toda to trgovino je zadušila ruska invazija in je eden od možnih razlogov za pričakovani upad uvoza v prihodnjem letu.
Pšenica
Svetovna oskrba s pšenico je ogrožena, saj je proizvodnja zmanjšala vse od vojne do suše, poplav in vročinskih valov. Svetovne cene pšenice so marca po napadu Rusije na Ukrajino poskočile na rekord in so 80 % dražje kot leto prej, kar je pomagalo dvigniti svetovne stroške hrane na najvišje doslej.
Tako kot koruza je odvisnost države od uvoza nizka in znaša približno 7 % porabe v obdobju 2021–22. To ga še vedno uvršča med največje kupce na svetu skupaj z Indonezijo, Egiptom in Turčijo. Pojavila se je zaskrbljenost glede proizvodnje na Kitajskem in na neki točki je visoki uradnik dejal, da bi se država po rekordnih poplavah lani lahko soočila z najslabšimi razmerami pridelka v zgodovini. Oblasti prav tako preiskujejo, ali gre za nezakonito uničenje pridelka, potem ko so na družbenih omrežjih postali viralni videoposnetki, ki prikazujejo uničenje ali poseko nezrele pšenice.
Kaj je naslednje
Kitajska je ustvarila ogromne zaloge pšenice, riža in koruze, po ocenah USDA pa ima država vsaj polovico, če ne več, svetovnih zalog teh surovin. Vlada bo sprostila zaloge, če bo potrebno, da bi ublažila kakršno koli inflacijo ali pomanjkanje hrane, je povedala Iris Pang, glavna ekonomistka za Veliko Kitajsko pri ING Bank. Stroški gnojil so zaskrbljujoči in bi lahko povečali inflacijo hrane, vendar "ne v zaskrbljujoče razmere," je dodala.
Na daljši rok je Peking pozval k močnejšim ukrepom za stabilizacijo proizvodnje z dvema prednostnima nalogama: nova semena in zaščita njiv. Prizadeva si za razvoj gensko spremenjenih semen za povečanje donosa in želi preprečiti uporabo kmetijskih zemljišč za gradnjo ali spreminjanje v igrišča za golf.
Najbolj brano iz Bloombergovega poslovnega tedna
© 2022 Bloomberg LP
Vir: https://finance.yahoo.com/news/record-food-costs-throw-spotlight-000000106.html