Nenavadno življenje Pattie Boyd, ujeto v novi foto knjigi

Ljubiteljem glasbe je omemba Pattie BoydNjeno ime takoj prikliče v spomin dve rock legendi, s katerima je bila prej poročena: najprej Georgea Harrisona in kasneje Erica Claptona. Toda preden se je zapletla z ikoničnim kitaristom, si je Britanec b0rn Boyd že v šestdesetih letih ustvaril zelo uspešno kariero modela. Poleg kolegice manekenke Twiggy je bil Boyd simboličen obraz protikulturnega gibanja v Veliki Britaniji, zlasti v obdobju Swinging London.

"To kulturno spremembo lahko opazite ne le v glasbi, ampak tudi v modi," se danes spominja Boyd. »Bili smo popolnoma navdihnjeni, ne glede na to, ali smo bili navdihnjeni mi [modeli], ali so bili navdihnjeni oblikovalci – ljudje, kot sta Ossie Clark in Mary Quant. Vsi smo drug drugega navdihovali. Imeli smo videz in oblikovali so oblačila, ki so ustrezala našemu videzu.«

Leta 2007 je Boyd objavila svoje spomine Čudovito nocoj (poznan tudi kot Čudovito danes v Britaniji). Petnajst let kasneje se vrne z Pattie Boyd: Moje življenje v slikah (izdala Reel Art Press), nova knjiga, ki vsebuje arhivske fotografije iz njene izjemne manekenske kariere ter odkrite slike Harrisona in Claptona, ki jih je posnela od 1960. do 1970. let prejšnjega stoletja. Že v Združenem kraljestvu pred dvema mesecema, Moje življenje v slikah je bil pravkar objavljen v ZDA

»Vedno sem si želela izdati knjigo fotografij,« pojasnjuje, »ker mislim, da na nek način govorijo glasneje od besed. V tem času našega življenja je tako ali tako veliko za prebrati. Bombardirani smo z informacijami, ki jih potrebujemo ali pa ne. In samo mislil sem, da so fotografije [so] veliko lažje. Lažje je prelistati fotografsko knjigo, kot pa prebrati vsako stran.”

Zamisel Moje življenje v slikah prišel iz Boyda in Reel Art Pressa. »Rekla sem, da bi mi bila zelo všeč knjiga fotografij,« se spominja. »Razmišljam o fotografijah, ki sem jih posnel. Ampak ne, imeli so drugo idejo: želeli so tudi moje fotografije. Imel sem kar nekaj še v škatlah in tako so pregledali vse, kar sem imel. Nato so pregledali druge fotografije, ki so jih našli fotografi. Potem so vse skupaj lepo sestavili.”

Dober del Moje življenje v slikah se osredotoča na njeno manekensko delo, ki ga je opravljala pred in med razmerjem s Harrisonom, s katerim se je poročila leta 1966. Fotografije Boyda, ki pozira za oglase in modne revije, so časovne kapsule tako mladinskega kot postmodernega umetniškega gibanja šestdesetih let. Pravi: »Prej je bila moda res precej stroga in prefinjena, kar zadeva revije Vogue in Harperjeve, itd. Pokazali so res samo zelo sofisticirane modele, verjetno aristokratske modele, pa je bilo tako čisto drugače. In potem dekleta iz 60-ih, ko smo prišle, smo naredile čisto drugačen make-up, všeč nam je bila črna tako pod očmi kot zgoraj. Naši lasje so bili popolnoma drugačni. Bilo je bolj nabrano, ni bilo tako urejeno. Čutim, da je bilo vse to del uporniškega gibanja na kreativen način. Torej ne razmišljate samo o fotografiji, ampak tudi o modi in glasbi, in umetniki, kot je David Hockney, in vsi ti ljudje so se združili naenkrat. Bilo je kot velik ustvarjalni razcvet v Londonu. To je pricurljalo in se razširilo v Pariz in New York. London je bil nekoč središče tega ustvarjalnega razcveta.«

Če pogledam nazaj, je uživala v svoji karieri modela. »Manekenstvo je bilo zabavno, ker so se vsa druga dekleta, s katerimi sem delala, vedno dobro zabavala. Tudi fotografi so bili običajno zabavni. Bilo je samo res prijetno okolje – tudi če se naličiš in narediš pričesko ter vsa oblačila, ki jih moraš nositi. Včasih so bili grozljivi, drugič zelo prijazni.”

Fotografije v Moje življenje v slikah Prav tako dokumentirajte Boydov odnos s Harrisonom in Claptonom v odkritem okolju – zunaj paparacev in intenzivnega medijskega bleščanja – ne glede na to, ali je to doma ali na poti. Poleg tega je sama Boyd v tem obdobju fotografirala s svojim fotoaparatom. Ena izstopajoča slika prikazuje Harrisona in Boyda, ki pozirata pred rožnim vrtom svojega doma, Harrison pa gleda stran (glej zgoraj). "To je bilo poleti, potem ko sva dva meseca meditirala v Himalaji," se Boyd spominja te fotografije. »V Angliji je bilo vreme res čudovito in moje vrtnice so zacvetele. Želel sem ju fotografirati in pomislil sem: 'Lahko bi tudi jaz in George imela pred vrtnicami.' Tako sem postavil stojalo in nanj postavil kamero ter vklopil časovnik. Rekel sem: 'George, samo stoj tukaj in glej v kamero.'

»No, tako dolgo je trajalo, da je George pogledal stran in rada bi mislila, da je mislil na glasbo,« nadaljuje. »Če me pogledate, sem videti zelo zaskrbljen, ali bo to delovalo ali ne, ker je trajalo zelo dolgo, da je sprožilec kliknil. Tako smešno je, da je bilo posneto leta '69, mislim. Če bi vedel 40 let kasneje, bi to videlo veliko ljudi, bi si uredil pričesko, kot je treba.” (smeji)

Po razhodu s Harrisonom je Boyd hodila s Claptonom. Z njim je potovala na njegove turneje in s seboj prinesla tudi svoj fotoaparat (poročila sta se leta 1979). "Zame je bilo čudovito iti na turnejo z Ericom," zdaj pravi, "ker sem lahko stala ob strani odra in fotografirala ne samo občinstvo, ampak Erica in preostalo skupino." Ena posebna slika, ki jo je posnela in je v knjigi, je slika nasmejanega Claptona, ki nastopa v živo z ameriškim blues kitaristom Freddiejem Kingom. "Bil je tako navdušen, da je Freddie prišel na oder," se spominja tistega trenutka.

Poleg fotografij, Moje življenje v slikah prikazuje faksimile Boydinih osebnih spominkov, kot so časopisni izrezki, pa tudi zapis iz njenega koledarja z dne 6. marca 1964, v katerem je prisrčno zapisala, da jo je Harrison povabil na zmenek (prvič sta se srečala na snemanju Beatlov film A Hard's Day's Night). »Bila sem res navdušena,« pravi. »Mislil sem, da je to najbolj vznemirljiva stvar, ki se mi je zgodila, in to bi bilo super za moje vnuke. Nisem si mislila, da bom Georgea spet videla, vendar me je povabil ven in to je bilo kot: 'Vau, to je bilo dobro.' To je bilo v tem trenutku dovolj dobro.« Za knjigo so ponatisnjeni tudi romantični ljubezenski zapisi, ki jih je Clapton poslal Boydu, ko je bila še poročena s Harrisonom (kitaristova fiksacija na Boyda je navdihnila »Layla«, njegovo značilno pesem). »Tudi njegovo pisanje je tako lepo,« pravi o Claptonovih sporočilih.

Boyd je bil ključna oseba v ustvarjalnem življenju Harrisona in Claptona ter je navdihnil nekatere izmed njihovih najbolj priljubljenih pesmi (med njimi Harrisonove »Something«, »If I Needed Someone« in »For You Blue« ter Claptonove »Layla« in »Wonderful Tonight«). »Očitno sem izjemno počaščena,« skromno pravi, da je ovekovečena v glasbi. »Preveč je za razumeti. Ko slišim pesmi, mi je všeč. Zelo mi je všeč in jih slišim, potem pa jih ni več in nadaljujem s svojim življenjem. To ni nekaj, na kar bi se lahko oprijel, ker je pretežko breme, da bi ga ves čas imel v mislih.«

Več kot 50 let kasneje je Boyd, ki je zdaj poročena z Rodom Westonom, namesto fotografiranja zamenjala mesto za kamero. Danes je profesionalna fotografinja; med nekaterimi znanimi ljudmi, ki jih je posnela na film, so Roger Taylor iz Queena, Salman Rushdie, Jeff Beck, Kate Moss in Rolling Stones Ron Wood, ki je napisal tudi predgovor knjigi. Ena posebej presenetljiva fotografija, ki jo je posnel Boyd, je gola ženska, ki sedi na skalah na plaži, ko prihaja val. »Šel sem v Cornwall [v Združenem kraljestvu], da bi obiskal prijatelja fotografa. In rekel je: 'Oh, Pattie, pravkar si prispela, jaz pa grem fotografirat te modele pred velikimi valovi za katalog.' Rekel sem: 'Veš kaj? Pridem.' In zraven je prišlo njegovo dekle.

"Ravnokar smo sedeli tam in opazovali, kako fotografirajo valove, nato pa mi je punca rekla: 'Bi me rada fotografirala?' Rekel sem, 'Ja.' Tako dam film v svoj Hasselblad in pogledam navzgor in opazim, da je slekla vsa svoja oblačila. Ljudje na plaži ne morejo verjeti, kaj vidijo. Zato sem ji rekel: 'Samo sedi na ta kamen in si razmahni lase nazaj.' In tako je to storila. Zadnji kader iz mojega zvitka filma je bil, ko je val prišel tik ob njo in udaril ob skale, in videti je, kot da je val izlila.”

Poleg njene vpletenosti v Moje življenje v slikah, je Boyd v zadnjih dveh letih ostala zaposlena s podcastingom, nazadnje s svojo oddajo Koktajli s Pattie. Serija prikazuje sebe in slavnega gosta, ki pripravljata koktajle in razpravljata o različnih temah. "Med zaprtjem sem postal zelo ustvarjalen." pravi. »Naredil sem en podcast imenovan Zaporna kosila, zato ljudem dajem recepte za kuhanje. Nato sem naslednje leto začutil: 'Ne bom več jedel. Kaj pa če Koktajli s Pattie? To bo dovolj.' Zato sem vprašal vse te glasbenike, vključno z Rogerjem Taylorjem in Mikom Rutherfordom. Zelo dobro gre. To so predvsem ljudje v glasbenem poslu in fotografi – kreativni ljudje, ki imajo dobro zgodbo. To je samo ideja, da se dobimo skupaj in imamo dobre trače, zgodbe in šale.”

z Moje življenje v slikah, ki bi lahko veljala za njen vizualni spremljevalec Čudovito nocoj spominov, ki so zdaj izšli, Boyd pravi: »Upam, da bodo ljudje uživali v fotografijah in uživali tudi v kulturnem dejstvu spremembe v modi. Je kot zgodovinska fotografska knjiga. Očitno sem želel več svojih fotografij v njem, (smeji), vendar ni šlo tako. Mislim, da je zelo lepo sestavljeno. Kar so uredniki sestavili, je umetniško delo.«