Nova priporočila za opazovanje morske hrane odobrijo nekatere vietnamske gojene kozice

Prejšnji teden Ura morskih sadežev, program nadzora trajnostne morske hrane iz Monterey Bay Aquarium, izdal nova in posodobljena priporočila za orjaške tigraste kozice in belonoge kozice, gojene v Vietnamu. Poročilo prinaša dobre novice za potrošnike in okolje, saj so nekateri sistemi kmetovanja v svojih ocenah napredovali od Izogibajte se (rdeče) do Dobre alternative (rumeno).

Orjaške tigraste kozice, gojene v ribnikih z riževimi kozicami, mangrovami s kozicami ali v ekstenzivnih ribnikih, so dobra alternativa, medtem ko so tiste, pridelane v intenzivnih ribnikih, ocenjene kot izogibanje. Belonoge kozice, gojene v ribnikih z riževimi kozicami, so dobra alternativa, vendar so tiste, pridelane v intenzivnih ribnikih, ocenjene kot izogibanje.

Škampi so najbolj zaužiti morski sadeži v ZDA. Leta 2017 je na ameriških krožnikih prispelo 1.5 milijarde funtov kozic, večina jih je potovala iz južne in jugovzhodne Azije. Od takrat gledam Seafood dosegel pomemben napredek za merjenje in izboljšanje okoljske, ekonomske in družbene trajnosti azijskih gojišč kozic.

Nova ocena zajema štiri proizvodne sisteme: sisteme intenzivnih ribnikov in tri vrste sistemov ekstenzivnih ribnikov. Ko so nazadnje ocenjevali kozice v Vietnamu leta 2017, so upoštevali samo tri kategorije: ekstenzivne ribnike in ribnike s kozicami in mangrove za orjaške tigraste kozice ter intenzivne ribnike za belonoge kozice, ki so bile vse ocenjene kot izogibanje (rdeče).

»V teh novih ocenah smo lahko razčlenili obsežne ribnike v tri podkategorije predvsem zaradi boljše razpoložljivosti podatkov,« pravi Cory Nash, vodja ozaveščanja Seafood Watch. »Projekti v državi in ​​izboljšani odnosi z industrijo so prav tako izboljšali naše razumevanje teh sistemov. Ta sprememba v obsegu je pripomogla k temu, da so nekatere od teh ocen postale dobre alternative.«

Poročilo je zajelo tri vrste ekstenzivnih ribnikov: (1) izboljšane ekstenzivne ribnike; (2) ribniki s kozicami in rižem, kjer se kozice in riž gojijo skupaj na podlagi rotacije, odvisno od sezone in ravni slanosti, in (3) sistemi s kozicami in mangrovami, vrsta gozdne kulture, ki združuje proizvodnjo kozic in gozdarstvo mangrov.

V sistemih intenzivnih ribnikov kmetje zagotavljajo krmo in aktivno upravljajo ribnike z različnimi stopnjami intenzivnosti z orodji, kot so obdelava vode, mehansko prezračevanje in kemikalije. Ta sistem ima običajno večjo gostoto naselitve (več kozic na ribnik). Po drugi strani pa imajo ekstenzivni sistemi ribnikov običajno nižjo gostoto naselitve in uporabljajo minimalno ali nič krme ali kemikalij. Namesto tega uporabljajo naravne cikle plimovanja ali pridelke za zagotavljanje hrane in vode.

V Vietnamu obstajata dve vrsti sistemov kozic in riža: rotacijski sistemi riž-kozice, kjer se oba pridelka pridelujeta zaporedno/ločeno na neoluščenih poljih/ribnikih, in drugič, v kombiniranih sistemih sokulture, kjer se oba pridelka pridelujeta hkrati z jarki in ploščadmi v ribnikih za kozice oziroma riž.

»Sistemi gojenja kozic, kot so ribniki z riževimi kozicami in mangrovimi kozicami, imajo običajno manjšo gostoto naselitve in uporabljajo minimalno ali nič krme ali kemikalij, za razliko od intenzivnih farm kozic,« pravi Nash. »Namesto tega uporabljajo naravne cikle plimovanja, habitate ali pridelke za zagotavljanje hrane in vode. Ti ribniki v Vietnamu so zdaj ocenjeni kot dobra alternativa glede na lestvico ocenjevanja trajnosti Seafood Watch. In upamo, da bo lahko veliko teh sistemov v bližnji prihodnosti napredovalo do zelene ocene (najboljša izbira).«

Pri kombinirani pridelavi kozic in gozdarstvu mangrov je gostota naselitve majhna, zunanja krma ali gnojilo se ne uporablja, kozice pa se hranijo z naravnimi organizmi v ribniku. Voda se izmenjuje plimsko. Pridelek kozic je 300–400 kg na hektar na leto, mangrove pa se pobirajo v 10- do 20-letnih ciklih.

»Mangrove so fantastične pri stabilizaciji tal pred erozijo, varovanju pred podnebnimi spremembami in zagotavljanju habitata številnim vrstam, vključno z avtohtonimi kozicami,« pravi Nash. »Ko lahko gojenje kozic sobiva z mangrovami in gozdovi, lahko trajnostna proizvodnja uspeva. Vendar ostaja izziv preverjanje, ali se mangrove ne posekajo intenzivno v korist proizvodnje kozic.«

Kot potrošnik pa je pogosto težko vedeti, od kod izvirajo morski sadeži. Dobavna veriga morske hrane je zapletena in pomanjkanje sledljivosti je velika ovira, ki jo mora industrija izboljšati. »To pomanjkanje preglednosti je razlog, da spodbujamo potrošnike, da vprašajo: Ali prodajate trajnostno morsko hrano?« pravi Nash.

»Lahko tudi vprašate: Od kod so morski sadeži? Ali so morski sadeži ulovljeni ali gojeni? Kako so bili morski sadeži ulovljeni ali gojeni? Vaša vprašanja sporočajo podjetjem, da bi morala prodajati morske sadeže, ulovljene ali gojene na načine, ki ne škodujejo okolju.«

Potrošniki se lahko obrnejo tudi na Seafood Watch priporočila in navodila da jim pomagamo pri trajnostnih odločitvah.