Izvršni direktor Nestleja pravi, da je za reševanje otroškega dela v kakavu potreben nov pristop

Industrija kakava se sooča z nujnimi izzivi. Njegovo dolgoročno trajnost ogrožajo številni dejavniki, vključno z, nevzdržno, tveganjem dela otrok na farmah kakava. Ta problem ne bo rešen, če ne bomo obravnavali osnovnih dejavnikov, ki k temu prispevajo. Kot vemo iz našega dela na tem področju, hitre rešitve ni, smo pa optimistični glede novega pristopa.

Za začetek priznavamo, da se je ta izziv izkazal za veliko bolj zapletenega in globoko zakoreninjenega, kot se je kdo od nas sprva zavedal. Zasebni sektor, lokalne vlade in nevladne organizacije v Zahodni Afriki so si prizadevali za obravnavo tveganj pri delu otrok s spremljanjem kmetij, izobraževanjem skupnosti in gradnjo šol, da bi družinam ponudile alternative. Ta prizadevanja so bila uspešna pri zagotavljanju prepotrebne pomoči tisočim otrokom in družinam, vendar natančna ocena razkriva, da niso dosegla obsega sistemskih sprememb, ki so bili načrtovani. Vztrajnost tveganja otroškega dela v svetovni dobavni verigi kakava in naraščajoče povpraševanje potrošnikov po izdelkih iz trajnostnega izvora zahtevata nov pristop, ki obravnava temeljne vzroke, ki so se izkazali za najbolj zakoreninjene, vključno s podeželsko revščino.

Nekaj ​​prizadevanj in veliko razprav je bilo osredotočeno na zvišanje cene kakava. Na žalost to za večino pridelovalcev kakava ni prineslo širših koristi. Višje cene so sorazmerno bolj v korist večjim kmetijam kot manjšim. In tak sistem nagrajuje količino, ki bi lahko spodbudila krčenje gozdov, da bi posadili več kakava.

Nasprotno pa bi morala prava rešitev koristiti proizvajalcem vseh velikosti, hkrati pa ponujati socialne in finančne storitve, ki sčasoma gradijo trajno gospodarsko stabilnost. Spodbujalo bi in delilo stroške regenerativnih kmetijskih praks, ki koristijo okolju, lokalnim skupnostim in generacijam, ki prihajajo.

V ta namen Nestle v naslednjem desetletju vlaga 1.3 milijarde švicarskih frankov (1.4 milijarde ameriških dolarjev) v nov program, katerega namen je pomagati zmanjšati vrzel v dohodku za življenje tisočim družinam, ki gojijo kakav. V okviru tega načrta bodo kmetje in njihovi zakonci prejeli denarne spodbude za dejavnosti, ki pomagajo ženskam in otrokom, povečujejo produktivnost pridelkov, zagotavljajo trajnostne kmetijske prakse in zagotavljajo dodatne vire dohodka.

Na primer, v okviru nove pobude bi kmetje in njihove družine prejeli plačila, če bi bili vsi otroci, stari od 6 do 16 let, vpisani v šolo. Če opravljajo določene kmetijske dejavnosti za povečanje pridelka, kot je obrezovanje, prejmejo dodatno nadomestilo. Enako velja za dobre kmetijsko-gozdarske prakse, kot je sajenje dreves v senci, ki povečajo proizvodnjo brez spreminjanja novih gozdnih površin. Spodbuja se tudi razpršitev dohodka njihovega gospodinjstva s sajenjem drugih poljščin ali rejo živine. Če kmetje opravijo vse štiri, prejmejo dodaten bonus.

Ta plačila posamezno spodbujajo prakse, ki so bile učinkovite pri zmanjševanju tveganja dela otrok v skupnostih, ki gojijo kakav. Poleg dolgoletne podpore, ki jo zagotavlja vlada, premij, ki jih Nestle plača za certificiran kakav, in stalnih prizadevanj industrije, spodbude odražajo nov in kumulativen pristop k problemu.

Imamo jasne oči glede obljub in morebitnih ovir tega novega podviga. Pomagal bo pri soočanju s ključnimi gospodarskimi, socialnimi in infrastrukturnimi izzivi, ki prispevajo k tveganju dela otrok. Vemo pa tudi, da ne moremo ponuditi preproste ali zajamčene rešitve in naši najboljši načrti na papirju so lahko na terenu videti drugače. Prav tako pomembno kot biti drzen in inovativen je biti prilagodljiv in okreten. Ključnega pomena za uspeh tega programa bodo poštene in konstruktivne povratne informacije – od vlad Slonokoščene obale in Gane ter nevladnih organizacij, ki delujejo v našem svetovalnem odboru, ter od kmetov in zadrug, ki sodelujejo.

Predani smo stalni poti in upamo, da bomo spodbudili druge, da se nam pridružijo, tako da javno delimo ne le svoj napredek in pristop, temveč tudi prilagoditve, ki jih naredimo za krmarjenje po neizogibnih cestnih ovirah. O destinaciji – priložnosti za otroke, da se učijo in rastejo v varnem in zdravem okolju, ki si ga zaslužijo – se ni mogoče pogajati.

—Mark Schneider je glavni izvršni direktor v Nestleju.