Se ESG Colossus spotika?

Včeraj so voditelji predstavniškega doma in senata Floride hvaljena zakonodaja ki bi "zaščitilo pokojninske račune Floride in državne naložbe pred finančno diskriminacijo z odpravo upoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) naložbenih strategij" in "zaščitilo prebivalce Floride pred zavrnitvijo posojil na podlagi njihovih političnih ali družbenih prepričanj." Morda s posebno ironijo guverner Floride Ron DeSantis razglasitve, dan pred Valentinovim, svoje najnovejše zakonodajne predloge proti gibanju ESG, ki zadnjih nekaj let vlada naložbenim strategijam največjih korporacij na Zahodu.

Predlogi bodo upravljavcem skladov za državno in lokalno upravo v državi prepovedali upoštevanje dejavnikov ESG pri kakršnih koli naložbenih odločitvah. Državni vladni subjekti ne bodo smeli zahtevati informacij ESG od dobaviteljev v postopku javnega naročanja. Guverner je bil med vodilni zagovorniki ESG, pri čemer je lani upravljavcem državnih pokojninskih skladov prepovedalo vključitev dejavnikov ESG v naložbeni proces. Država je pred kratkim črpala 2 milijardi dolarjev iz BlackRockaBLK
, največjega upravljavca premoženja na svetu z več kot 8.5 bilijona dolarjev v upravljanju, zaradi uporabe dejavnikov ESG. Droga za BlackRock, vendar je demonstracijski učinek tisti, ki je pogosto pomemben v shemi stvari.

Ali se kolos ESG – ki je v zadnjih dveh desetletjih v zahodnem svetu zajahal svetove poslovnih in političnih mandatov – spotika?

Izvori ESG

Korenine gibanja ESG lahko izsledimo v zaskrbljenosti glede »družbene odgovornosti podjetij« (CSR), izraza, ki ga je leta 1953 skoval ameriški ekonomist in avtor knjige »Družbene odgovornosti poslovneža«. Howard Bowen. Besedno zvezo je uporabil, ko se je skliceval na "obveznost poslovnežev, da sledijo tistim politikam, sprejemajo te odločitve ali sledijo tistim linijam delovanja, ki so zaželene v smislu ciljev in vrednot naše družbe." V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je družbena odgovornost podjetij postala priljubljena v podjetniških krogih in postala del glavne kulture upravljanja v poslovnem svetu razvitih držav. Leta 1970 je Svetovni gospodarski forum "Davoski manifest” je razglasil, da mora management služiti tudi zaposlenim in družbam kot “skrbnik materialnega vesolja za prihodnje generacije”.

Preoblikovanje družbene odgovornosti podjetij v ESG in »kapitalizem deležnikov« je mogoče zaslediti pri takratnem generalnem sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu, ki je Rekel srečanje voditeljev podjetij in financ na forumu WEF v Davosu leta 1999, da bi skupaj z ZN začeli »globalni dogovor skupnih vrednot in načel, ki bo svetovnemu trgu dal človeški obraz«. Z Annanovim govorom se je ESG zlil s konceptom »trajnostnega razvoja« pod okriljem letnih srečanj v Davosu in ZN.

Kot osrednje organizacijsko načelo vsega gospodarskega, družbenega in okoljskega, so se koncepti trajnostnega razvoja in ESG vključili v eksistencialne pomisleke o »podnebni krizi« in so v zadnjih dveh desetletjih postali osrednja skrb javne politike in družbenega diskurza po vsem svetu. zahodni svet.

Napad ESG na fosilna goriva

Plejada vodilnih akterjev v zahodnih vladah, multilateralnih agencijah in poslovnih korporacijah – od finančnih regulatorjev do birokratov razvojnih agencij in od izvršnih direktorjev do investicijskih svetovalcev –, ki spodbujajo »kapitalizem interesnih skupin«, ima na vidiku predvsem en cilj: industrijo fosilnih goriv, ​​namreč premog, nafta in zemeljski plin. Uporabljena popularizirana logika je varljivo preprosta in nenavadno poenostavljeno. Izgorevanje fosilnih goriv je glavni vir emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. Ogljikov dioksid, toplogredni plin, predstavljakontrolni gumb' podnebnih sprememb. Od tod nujnost "reševanja planeta" s hitrim zaprtjem industrije fosilnih goriv ("neto nič do leta 2050") z ESG in kapitalizmom zainteresiranih strani na čelu.

BP je bil med prvimi večjimi mednarodnimi naftnimi in plinskimi podjetji prijaviti leta 2002: »Moramo na novo odkriti energetski posel. Moramo iti dlje od nafte." Nič več nekdanji British Petroleum, ampak »onstran nafte« – bp z malimi črkami — novega. Leta 2020 je generalni direktor družbe, v šokantna objava, je obljubil, da bo zmanjšal proizvodnjo nafte in plina za 40 % in povečal kapitalske izdatke za nizkoogljično energijo za desetkrat na 5 milijard dolarjev na leto – načrt, ki ga "celo Greenpeace previdno hvali". Podjetje se je skupaj z drugimi velikimi evropskimi naftnimi in plinskimi podjetji Shell in TotalEnergies zavezalo k ciljem »neto ničelnih emisij ogljika do leta 2050« iz Pariškega sporazuma, nezavezujočega mednarodnega sporazuma, podpisanega leta 2015. Njegova objava je samo pomenila še eno mejnik v prizadevanju za korporativno okoljsko odrešitev.

Gibanje ESG, ki je v zadnjih dveh desetletjih dobilo zagon, ni brez posledic. Kapitalski izdatki za nafto in plin padla za skoraj 60 % z njihovega vrha 780 milijard dolarjev leta 2014 na 328 milijard dolarjev leta 2020. Čeprav je to deloma povzročil padec cen nafte v letih 2014–2016 in v letu covida 2020, je očitno poudarjeno zaradi sovražnosti Okolje na Zahodu, prepojeno z ESG. Glede na nedavno študija s strani Goldman Sachsa bodo zamude pri naložbah v naftne in plinske projekte od leta 2014 povzročile izgubo 10 milijonov sodčkov na dan (ali druga Savdska Arabija) in 3 milijone sodčkov na dan ekvivalenta nafte v utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG) (ali drug Katar ) do leta 2024-25. Banka je opozorila: "Izčrpali smo vse proste zmogljivosti v sistemu in se ne moremo več spopadati z motnjami v oskrbi, kot je ta, ki smo ji trenutno priča zaradi rusko-ukrajinskega konflikta."

Ne zapletajte se s Teksasom

Epicenter protinapada na gibanje ESG je nedvomno v zvezni državi Teksas, ki predstavlja največjo proizvodnjo nafte in plina v ZDA. Avgusta 2022 je država objavljeno seznam finančnih podjetij, ki bi jim lahko prepovedali poslovanje s Teksasom, njegovimi državnimi pokojninskimi skladi in lokalnimi vladami. Voditelji teksaškega kongresa trdijo, da je naložbeni trend ESG napad na fosilna goriva, dejansko bojkot proizvodnje konvencionalnih goriv, ​​ki predstavljajo velik del državnega proračuna.

Teksas je na črno listo uvrstil več finančnih podjetij, vključno s skladi ESG, ki jih upravljata vodilni investicijski banki Goldman Sachs in JP Morgan, in dejal, da jim bo prepovedano poslovati z državo. Črni seznam vključuje največjega upravljavca premoženja na svetu BlackRock, skupaj z BNP Paribas, Credit Suisse GroupCS
, Danske Bank, Jupiter Fund Management, Nordea Bank, Schroders PLC, Svenska Handelsbanken, Swedbank in skupina UBS.

Teksaški kontrolor Glenn Hegar je dejal da je "Gibanje ESG ustvarilo nepregleden in sprevržen sistem, v katerem nekatera finančna podjetja ne sprejemajo več odločitev v najboljšem interesu svojih delničarjev ali svojih strank, ampak namesto tega uporabljajo svojo finančno moč za spodbujanje družbene in politične agende, zavite v skrivnost."

Letos januarja je enaindvajset državnih pravobranilcev izdalo a pismo dvema največjima posredniškima svetovalnima podjetjema, Institutional Shareholder Services (ISS) in Glass, Lewis & Company, ki nadzorujeta skoraj ves ameriški posredniški svetovalni trg v ZDA, imata ogromen vpliv na to, kako institucionalni delničarji glasujejo o sklepih podjetij po vsej državi . V pismu so generalni državni tožilci opozorili: »Vaša dejanja lahko ogrozijo vrednost naložb in pokojnin naših držav in državljanov – interesov, ki ne smejo biti podrejeni vašim družbenim in okoljskim prepričanjem ali prepričanjem vaših drugih strank.«

Generalni državni tožilci so nasprotovali uporabi socialnih in podnebnih meril pri svetovanju državnim naložbenim nosilcem in predložili dokaze o morebitnih kršitvah fiduciarne dolžnosti, pri čemer so trdili, da so pooblaščeni svetovalci potencialno kršili svoje zakonske in pogodbene dolžnosti do svojih strank s tem, ko so se »obljubili priporočam … proti« predlogom, ki niso ustrezno uresničili ciljev ESG.

Družbena odgovornost podjetij je povečevanje dobička

Vprašanje o etično ustrezni vlogi podjetij v družbah, v katerih delujejo, je staro toliko kot podjetje samo. Adam Smith, modrec klasične politične ekonomije, je bil tako vnet opazovalec podjetij kot kdorkoli drug. Je avtor Poizvedba o naravi in ​​vzrokih bogastva narodov konec koncev. V svojem odgovoru na vprašanje etičnega poslovanja leta 1776 sploh ni bil negotov: od pozivanja k lastnemu interesu mesarja, pivovarja in peka pričakujemo svojo večerjo, ne pa do njihove dobrohotnosti. Prav tako "nikoli ni poznal veliko dobrega, ki so ga naredili tisti, ki so vplivali na trgovanje za javno dobro."

Skoraj dve stoletji kasneje je bil Milton Friedman – med najbolj znanimi Smithovimi pomočniki – prav tako jasen v svojih Odgovor: »Obstaja ena in samo ena družbena odgovornost podjetij – uporabljati svoje vire in se ukvarjati z dejavnostmi, ki so namenjene povečanju dobička, vse dokler ostaja znotraj pravil igre, kar pomeni, da sodeluje v odprti in svobodni konkurenci brez zavajanje ali goljufija." Tudi on je bil nezaupljiv do poslovnežev, ki govorijo o spodbujanju zaželenih družbenih ciljev, saj so »nehote marionete intelektualnih sil, ki v zadnjih desetletjih spodkopavajo osnovo svobodne družbe«. Njegove besede zvenijo prav tako resnične tudi danes, morda še bolj nujno.

Ustanova ESG ni samo kolos, ki stoji na robu sveta sodobnega poslovanja. Zavzema prevladujoče mesto v politiki in upravni birokraciji vse bolj rastoče regulativne države po vsem zahodnem svetu. Predrzno je vstopil v sejne sobe finančnih regulatorjev, na seminarje gospodarskih načrtovalcev in v mestne hiše politikov. Izrek velikega esejista HL Menckena o »praktični politiki« je primeren za zajemanje vloge ESG v sodobni zahodni politiki: »Celotni cilj praktične politike je vznemirjati prebivalstvo (in s tem vzklikati, da ga pripeljejo do varnosti) tako, da ga ogroža. z neskončnim nizom hobgoblinov, ki so vsi namišljeni.« Današnja praktična politika na Zahodu ni nič manj prizadeta zaradi potepuhov, predvsem »boja proti podnebnim spremembam« in zahtev po »socialni pravičnosti«.

Milton Friedman je danes passé, zavračajo ga podobni ameriški poslovni okrogli mizi in njeni vplivni izvršni direktorji, kot je Larry Fink iz BlackRocka. Razširjen odpor do delničarskega kapitalizma in dobičkov v popularni kulturi in poslovnem svetu, ki ga vcepljajo ESG in zagovorniki »deležnikov« v političnih strankah, poslovnih korporacijah in nevladnih organizacijah, je slaba napoved za kapitalizem.

Zdaj pa vidimo nastanek protirevolucije – v pravu, zakonodaji in kulturi – proti mandatom in vedenju podjetij, ki dajejo prednost ESG in »kapitalizmu deležnikov«. V odzivu na jedke vdore kritikov Friedmanovega delničarskega kapitalizma v kapitalske in finančne trge je upanje.