Ali Rusija res kupuje gospodinjske aparate za pridobivanje računalniških čipov za orožne sisteme, namenjene Ukrajini?

Potem ko je ministrica za trgovino Gina Raimondo lani spomladi na zaslišanjih v kongresu izjavila, da je Rusija pobirala polprevodnike iz pomivalnih strojev in hladilnikov za svojo vojaško opremo, je zgodba zaokrožila v tisku. Vendar je malo dokazov, da je to razširjena praksa.

Zgodba se je pojavila spet lani jeseni, potem ko so podatki, ki jih je zbral Bloomberg iz baze podatkov EU Eurostat, domnevno pokazali skok v evropskem izvozu pralnih strojev, hladilnikov in celo električnih prsnih črpalk v države, ki mejijo na Rusijo, kot je Armenija. Podatki so pokazali, da je majhna država v prvih osmih mesecih leta 2022 iz Evropske unije uvozila več pralnih strojev kot v prejšnjih dveh letih skupaj.

Sekretar Raimondo je navedel anekdote ukrajinskega premierja, da nekaj ruske opreme, ki je ostala za seboj, vsebuje polprevodnike iz kuhinjskih aparatov, medtem ko naj bi evropski uradniki izrazili zaskrbljenost glede končnega cilja izvoza aparatov/elektronike na obrobje Rusije.

Eden osupljivih primerov, na katerega so opozorili evropski uradniki, so bili podatki, ki kažejo, da se je izvoz električnih prsnih črpalk iz EU v Armenijo v prvi polovici leta 2022 skoraj potrojil kljub 4.3-odstotnemu padcu rodnosti v Armeniji. Povpraševanje po prsnih črpalkah v Kazahstanu naj bi se v prvi polovici leta 633 povečalo za 2022 %, medtem ko je nacionalna rodnost v istem obdobju padla za 8.4 %.

Številke in trditev, da Rusija morda nabira polprevodnike, ki jih ne more dobiti drugje iz gospodinjskih aparatov, so zgodba, ki dobro odraža sankcije ZDA/EU in oblikovalce politik, ki so jih razglasili. Septembra je na primer Evropska komisija tvitnila komentarje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da je ruska industrija "v razpadu" in da njeno gospodarstvo "vzdržuje življenje", kar dokazuje odstranjevanje ostružkov iz pomivalnih strojev in hladilnikov. .

Toda ali se to res dogaja na kakršen koli smiseln način?

"Obseg tega ni jasen," pravi Chris Miller, sodelavec pri American Enterprise Institute (AEI) thinktank, specializiran za ruske zadeve in polprevodnike. "Moj občutek je, da večina čipov, do katerih Rusija danes dostopa za integracijo v vojaške sisteme, ne prihaja po tej poti."

Miller dodaja, da so tipi mikročipov, ki jih najdemo v pomivalnih strojih, hladilnikih in podobno, preprosti mikrokrmilniki – ki jih je enostavno najti kjerkoli in težko nadzorovati distribucijo – ki običajno omogočajo enostavne, posamezne naloge v večjih sistemih. Niso ključni za popolno funkcionalnost naprav, v katere gredo.

"Številni oborožitveni sistemi imajo v sebi na stotine čipov," pravi. »Nekateri so ključni za upravljanje komunikacij ali senzorjev, nekateri pa opravljajo res preprosta mehanska opravila. [ZDA] Ministrstvo za trgovino je veliko bolj osredotočeno na sofisticirane čipe, ne na enostavnejše manj zmogljive čipe.”

Miller se strinja, da se je Rusija soočala s težavami pri pridobivanju različnih vrst polprevodnikov na različnih točkah ukrajinske vojne, toda: »Verjetno bi morali domnevati, da bo Rusija našla načine za dostop do nižjih tehnoloških čipov preprosto zato, ker so široko dostopni. Ko gre za višjo tehnologijo, je težje dobiti dobre informacije o tem, ali se Rusija dejansko sooča s pomanjkanjem.«

Vendar pa so Ukrajinci sami pred kratkim posredovane informacije in primeri, ki kažejo, da Rusiji verjetno ni treba kanibalizirati potrošniške elektronike za mikročipe. Zajeti ruski brezpilotni letalniki, ki so bili nedavno uporabljeni za bombardiranje ukrajinske infrastrukture za proizvodnjo električne energije in drugih ciljev, kot je Orlan 10 razkrivajo mikročipe švicarskih, mehiških in ameriških proizvajalcev.

V Orlanu 10, ruskem dronu, ki se pogosto uporablja v Ukrajini, se čipi uporabljajo za priključitev na ruski navigacijski sistem GLONASS (enakovreden GPS) za orientacijo in navigacijo v prostoru. Našli so jih tudi v rusko spremenjenih iranskih brezpilotnih letalih.

Tovrstni čipi so že dolgo na voljo civilnim uporabnikom na svetovnem trgu in ukrajinske oblasti pravijo, da vsaj šest ameriških podjetij proizvaja čipe, združljive z GLONASS. Kljub prekinitvi povezav med temi evropskimi in severnoameriškimi proizvajalci čipov ter ruskimi strankami ter korporativnim politikam, ki prepovedujejo prodajo čipov v Rusijo, se v državo prebijajo prek distributerjev v tretjih državah.

Denys Hutyk, analitik pri Svetu za gospodarsko varnost Ukrajine, je povedal CBS News da "Mikročipi, ki jih proizvajajo te ameriške družbe in druga evropska podjetja, gredo posredno v Rusijo prek Kitajske, Malezije in drugih tretjih držav."

»Če razmišljate o mikročipih GPS, je bil včasih GPS redka funkcija, zdaj pa je GPS v vseh vrstah elektronskih naprav,« pravi Miller iz AEI. »Po svetu plava veliko čipov GPS. Imajo distributerje, ki jih bo Rusija imela precej zmožnosti prisluškovati.«

Odstranjevanje Rusije od črpalk za dojenje ali pomivalnih strojev v nobenem primeru ni pravi cilj ameriške politike, dodaja Miller. »Povzročanje negotovosti v dobavni verigi ruske obrambne industrije je uspešno, tudi če ni nepredušno zaprto. Tudi če naš nadzor [izvoza čipov] v procesu samo vrže ključ, je to zmaga.«

Poročila, da Rusija morda izloča kavne aparate višjega cenovnega razreda za čips, laskajo sankcijam zahodnih politikov, se strinja Miller. Vendar opozarja: »Še vedno čakamo na dobre podatke o resničnem vplivu teh nadzorov izvoza. Poskus merjenja njihovih motenj v ruski obrambni industriji – ki je vedno nepregleden – bo trajal nekaj časa.«

V ruskih medijih obstajajo navedbe, da Miller ugotavlja, da se je delež ponarejenih čipov, ki jih kupuje njegova obrambna ustanova, v zadnjem letu povečal. Ponarejeni polprevodniki običajno ne omogočajo učinkovitih oborožitvenih sistemov, zato so lahko takšni anekdotični dokazi pomembni.

Obstajajo pa še drugi vidiki celotne zgodbe o mikročipu od opekača kruha do drona, za katere Miller pravi, da jih ne bi smeli prezreti.

»Glede [poročil] o povečanem izvozu [naprav] v Rusijo bi opozoril, da je v Rusiji obstajala tovarna pomivalnih ali pralnih strojev, ki je delovala na Zahodu in ki se je zaprla, ko so se zahodna podjetja umaknila iz države spomladi 2022. Lahko se zgodi, da do povečanega uvoza potrošniškega blaga v Rusijo prihaja zaradi zmanjšanja domače proizvodnje.«

Z drugimi besedami, povpraševanje po izdelkih zabavne elektronike v Rusiji morda prihaja od ruskih potrošnikov in ne od Kremlja. To je še en opomnik, da tako kot pri vseh stvareh, povezanih z ukrajinskim konfliktom, ne bi smeli verjeti vsemu, kar slišimo.