Iran morda upa, da bo ponovil uspeh Turčije z izvozom brezpilotnih letal. Tukaj je razlog, zakaj ne more.

Nedavni komentarji najvišjih iranskih uradnikov močno kažejo, da se Teheran dojema kot hitro rastočega izvoznika orožja, zlasti brezpilotnih letal. V resnici se Iran, vsaj pod sedanjim režimom v Teheranu, verjetno ne bo izkazal za sposobnega ponoviti impresivnega uspeha Turčije pri izvozu svojega znanega domačega drona Bayraktar TB2 v številne države po vsem svetu v samo nekaj kratkih letih. Namesto tega se bo moral Iran zadovoljiti z veliko bolj omejenim trgom, ki ga sestavljajo druge nepriljubljene države z malo ali nič izvedljivih alternativ.

In televizijski nagovor 22. oktobra je iranski predsednik Ebrahim Raisi trdil, da tuji voditelji pogosto sprašujejo o iranski avtohtoni vojaški opremi, ko potuje v tujino.

"Do nedavnega naša vojaška industrija sploh ni imela bodeče žice in nam je niso dali," je dejal. »Danes, v New Yorku, v Samarkandu, ko se srečam z voditelji držav, me vprašajo: 'Ali nam ne želite prodati izdelkov vaše vojaške industrije?'«

Raisi je trdil, da bi na takšna vprašanja odgovoril z vprašanjem, zakaj te države kar naenkrat želijo iransko strojno opremo, na kar vedno odgovorijo: »Vaša industrija je naprednejša. Drugačen je od preostalega sveta.”

22. avgusta je poveljnik močne iranske paravojaške enote Islamske revolucionarne garde (IRGC) uporabil tudi analogijo z bodečo žico, da bi ponazoril, kako daleč je prišla iranska orožarska industrija.

"Na vojaškem področju nismo imeli zmogljivosti, ki jih imamo zdaj," je dejal Brigadni general Amir Ali Hajizadeh. "V preteklosti smo uvažali celo bodečo žico, zdaj pa izvažamo drone."

In 18. oktobra iranski generalmajor Yahya Rahim Safavi je poudaril, Uspeh Irana pri izdelavi brezpilotnih letal.

"Danes smo dosegli točko, da 22 svetovnih držav zahteva nakup brezpilotnih letal od Irana," je dejal.

Med temi 22 državami so Armenija, Alžirija, Srbija, Tadžikistan in Venezuela, čeprav analitiki so skeptični glede domnevno interes iz Srbije.

Ker iransko izdelano lebdeče strelivo Shahed-136 (tako imenovana samomorilska brezpilotna letala) skoraj vsak dan pada na ukrajinska mesta, je neizpodbitno dejstvo, da je Iran uspešno izvozil zelo veliko število svojih brezpilotnih letal v Rusijo.

Kljub temu Teheran uradno zanika sam obstoj tega, kar bi lahko bil – z dodatkom pričakovane ruske pridobitve več sto iranskih balističnih raket – njegov najpomembnejši izvoz orožja doslej. Iranski zunanji minister Hossein Amirabdollahian je šel celo tako daleč, da reči da Teheran »ne bi smel ostati ravnodušen«, če se nam »dokaže, da se iranska brezpilotna letala uporabljajo v ukrajinski vojni proti ljudem«.

Rusiji ustreza, da podpira to samoumevno neresnico. Moskva uradno trdi, da v Ukrajini uporablja samo rusko strojno opremo z "ruskimi imeni". "Takšnih informacij nimamo," je dejal Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov na vprašanje o ruski javno objavljeni nabavi iranskih brezpilotnih letal.

Iranska brezpilotna letala v ruski službi imajo res ruska imena. Shahed-136 je bil na primer preimenovan v Geran-2. Hutiji v Jemnu tudi preoblikujejo svoje iransko zasnovane brezpilotne letalnike, da prikrijejo njihov sicer očiten izvor. Na primer, Houthi različici Ababi-2 sta znani kot Qasef-1 oziroma Qasef-2K.

Tudi če je bil Iran odprt glede svoje uspešne prodaje brezpilotnih letal Rusiji, ta posel zagotovo ne kaže na vzpon iranske industrije brezpilotnih letal, ki bi se lahko kosala s turško ali kitajsko.

Moskva naj bi želel tovarno za izdelavo TB2. Tudi celo leto pred to vojno so kazali, da bal se je teh turških dronov glede na njihove predhodne bojne uspehe v Siriji, Libiji in Gorskem Karabahu leta 2020. Turčija zavrača prodajo TB2 Rusiji, Kitajska pa Rusiji po invaziji ni pripravljena prodati svojih brezpilotnih letal, saj bi to nedvomno povzročilo stroge ameriške sankcije. Ti dejavniki jasno kažejo, da se Rusija ni mogla obrniti nikjer drugje kot na Iran za velike količine poceni brezpilotnih letal, da bi nadomestila in dopolnila svoje vse manjše zaloge raket.

To seveda ne pomeni, da Iran ni bil uspešen pri izvozu drugje. Zunaj Bližnjega vzhoda sta Etiopija in Venezuela očitno pridobili iransko oboroženo brezpilotno letalo Mohajer-6. Teheran je tudi otvoril tovarno v Tadžikistanu za lokalno sestavo svojega brezpilotnega letala Ababil-2, prvega te vrste, ki izdeluje iranska brezpilotna letala v tujini. Morda bomo kmalu izvedeli, da je bila podobna tovarna ustanovljena v Rusiji za množično proizvodnjo Shahedov.

Kljub temu so turški brezpilotni letalniki veliko bolj razširjeni na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki, Srednji Aziji, Jugovzhodni Aziji in Vzhodni Evropi in bodo tako verjetno ostali tudi v bližnji prihodnosti. Poleg tega Turčija vzpostavlja tovarne za lokalno proizvodnjo svojih dronov v Kazahstanu, Ukrajini in Združenih arabskih emiratih.

TB2 ima nedvomno mešan sloves. Kurdski civilisti, ki jih terorizirajo turški napadi z brezpilotnimi letali v Iraku in Siriji, imajo razumljivo precej drugačen pogled na njih kot Ukrajinci - ki so učinkovito uporabili svoje TB2, da bi zaustavili napredovanje Rusije na Kijev na začetku vojne. Ruska napotitev iranskih brezpilotnih letal za teroriziranje ukrajinskih civilistov, poleg tega, da so jih milice uporabljale na Bližnjem vzhodu, jim je prinesla veliko bolj enostranski sloves surovega in neselektivnega terorističnega orožja. To je verjetno eden od razlogov, zakaj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izbral enega od več kot 300 brezpilotnih letal Shahed, ki so jih njegove sile sestrelile v zadnjih tednih, da bi stal ob strani, ko je nedavno obljubil, da bo Ukrajina "pristrigla peruti" ruski zračni sili, da bi omejila zmožnost Moskve, da terorizira ukrajinska mesta z njimi. pomoč Irana.

Iran bo najverjetneje našel ducat ali več držav, ki bi se zanimale za nabavo njegovih brezpilotnikov. Safavi je verjetno govoril resnico, ko je rekel, da se za teheranska brezpilotna letala zanima 22 držav. Vendar ima večina teh držav malo drugih možnosti zaradi političnih ali finančnih razlogov. Zato bo trg za iranska brezpilotna letala najverjetneje ostal razmeroma nišni trg, ki realno ne more upati, da bo dosegel mednarodni uspeh, ki ga turška industrija brezpilotnih letal trenutno uživa.