Proizvajalec iPhona Wistron opozarja, da se premiki v dobavni verigi elektronike soočajo s talenti in ovirami pri delih

Nasilni protesti in delovni spori na Kitajskem v največji tovarni iPhone na svetu so prejšnji mesec prišli na svetovne naslovnice. Zaskrbljenost zaradi nižjih dobav od pričakovanih v obratu, ki ga vodi tajvanski Hon Hai Precision, je sprožila padec Applovih delnic, s katerimi se trguje na Nasdaqu. Proizvajalci elektronike se širijo s celine, vendar to ne bo hitro ali enostavno, opozarja predsednik drugega tajvanskega dobavitelja iPhone z globalno proizvodno mrežo.

Med razlogi: Zaposlovanje na novih lokacijah zahteva čas, dobavitelje delov pa je treba upravljati drugače, saj so obrati vse bolj razširjeni po svetu, pravi predsednik Wistrona Simon Lin, je dejal v intervjuju.

Wistron, ki zaposluje 120,000 ljudi in upravlja 12 tovarn po vsem svetu, tako kot mnogi vidi Indijo kot potencialno alternativo Kitajski. Vendar pa poslovni pristop, ki je deloval na celinski Kitajski za Wistron, morda ne bo uspešen v Indiji. "Razmisliti moramo o modelu," je dejal Lin.

Že pred pandemijo Covida so naraščajoče plače na nekoč nizkocenovnem Kitajskem nekatere proizvajalce pripeljale do tega, da so začeli preusmerjati naložbe v države jugovzhodne Azije, kot je Vietnam. Zvišanje ameriških carin pod predsednikom Trumpom, nadaljevanje trgovinskih napetosti pod Bidnom in povečane vojaške napetosti med Pekingom in Tajpejem so še dodatno spodbudili trend. Dodaten pritisk povzročajo tudi upočasnjena svetovna gospodarska rast ter zapore zaradi pandemije in druge posledice Covida. OECD je prejšnji mesec napovedal, da bo rast svetovnega BDP leta 2023 padla na 2.2 % z letošnjih 3.1 %.

»Makroekonomija ne izgleda tako dobro (naslednje leto). Verjamem, da se bo celotna industrija soočila s precej močnimi nasprotnimi vetrovi,« je dejal Lin. "Razmisliti moramo, kako lahko to premagamo," je dejal Lin.

Lin, 70, se je že prej soočala s padci. Diplomant nacionalne univerze Chiao Tung v Tajvanu je leta 1979 začel delati na področju osebnih računalnikov pri Acerju pod vodstvom dolgotrajnega ustanovitelja znamke, rojenega v Tajvanu, Stana Shiha. Poslovanje je sprva vodila učinkovitost v Tajvanu, katerega proizvajalci so bili pozneje prav tako v dobrem položaju, da izkoristijo nizke stroške, inženirske talente in naložbene spodbude v celinski Kitajski. Acer se je leta 2000 prestrukturiral in izločil ključne enote, Lin pa je postal vodja glavne proizvodne veje Wistron. Po napovedi JP Morgan se bo prodaja Wistrona letos povečala na 975 milijard NT$ z 862 milijard NT$ leta 2021. V treh mesecih do septembra so se prihodki povečali za 13 % na 250 milijard NT$; čisti dobiček se je v primerjavi z letom prej povečal za 347 % na 3.6 milijarde NT$.

Lin sam je od Wistrona ločil dve tajvanski podjetji – Wiwynn Corp., dobavitelja strežnikov, in Wistron NeWeb, hišo za načrtovanje komunikacijske strojne in programske opreme. Tržna kapitalizacija Wistrona je 3 milijarde dolarjev; Wiwynn's znaša 6 milijard dolarjev, NeWeb pa 1.2 milijarde dolarjev. Čeprav je uspešen, je Wistronov obseg manjši od Hon Hai Precision, velikana pogodbene proizvodnje s tržno kapitalizacijo 50 milijard dolarjev (brez njegovih številnih podružnic), katerega ogromna kitajska tovarna iPhone je bila novembra v središču polemike na Kitajskem. Poleg iPhonov Wistron dobavlja prenosne in osebne računalnike.

Dobavne verige v elektronski industriji so se zelo spremenile, odkar je Lin začel poslovati. Industrija je desetletja nagrajevala podjetja s tem, kar Lin imenuje "dolga" dobavna veriga, v kateri je relativno majhno število destinacij - pogosto na Kitajskem - z najboljšo učinkovitostjo in stroški osvojilo večino posla; deli so bili nato poslani po vsem svetu na teh nekaj točk. »To je bila nekoč dobavna veriga,« je dejal Lin.

Zdaj, je dejal, morajo podjetja, kot je Wistron, ki ustvarjajo vrednost z zbiranjem delov in njihovim sestavljanjem, vedno bolj graditi več lokacij po vsem svetu. Čeprav lahko Wistron opravi končno montažo skoraj kjer koli, je dejal Lin, pridobivanje ključnih komponent od svojih dobaviteljev na zgornjem delu verige postaja vse večji problem. "Z našega stališča se bo z novim modelom zgodilo nekaj težav," je dejal.

"Dobaviteljem na zgornjem delu verige tega ni lahko storiti," je nadaljeval. Najsodobnejše tovarne tiskanih vezij in polprevodnikov zahtevajo na primer velike kapitalske izdatke, zato se ne morejo hitro premikati, je opozoril; če se ustanovijo v novi državi, se lahko soočijo tudi z drugačnimi okoljskimi pravili in pravili o zeleni energiji.

Kot rezultat, se bo Wistron "v naslednjih letih soočil z mešanico dolge in kratke dobavne verige – hibridni model," je dejal Lin. »Našim strankam lahko služimo z vidika kratke dobavne verige, vendar moramo najti boljši način za sodelovanje z našimi dobavitelji na zgornjem delu oskrbne verige.«

To bi lahko vključevalo dolgoročno zavezo za nakup delov, ki jih je mogoče shraniti blizu Wistronove rastoče tovarniške mreže. Vendar to vključuje tudi več načrtovanja zalog s strani obeh. »Lahko ustvarijo zaloge v bližini naših obratov, tako da lahko vsi uživamo v tako imenovani kratki dobavni verigi. Potem je težava v tem, kako natančno napovedati povpraševanje, je dejal.

"To je naslednji izziv za večino" dobaviteljev, je dejal Lin. "Če vaše podjetje ni dovolj dobro z digitalnimi tehnologijami - in ne govorim o proizvodnji, ampak o vaši operativni strukturi - potem ne boste mogli preživeti, če ste neorganizirani."

Namesto da bi naslednje leto vlagal v nove tovarne, se bo Wistron v prvi polovici leta osredotočil na povečanje zmogljivosti, ki jih je že začel graditi, in vanje privabil nadarjeno delovno silo.

»Že imamo, kar bi rekel, 'prvo fazo priprave' globalnega odtisa v različnih stopnjah pripravljenosti. Na primer, v Mehiki imamo polno delovanje. Toda pravkar gradimo našo novo tovarno v Vietnamu in pravkar zgradili še eno v Maleziji. To pomeni, da za ti dve regiji verjetno nismo v fazi dojenčka, ampak smo morda v osnovni šoli. Še vedno je zgodnja faza. Še vedno moramo porabiti čas in še vedno moramo razmisliti, kako bomo zgradili to zmogljivost.«

»Polno delujoče operacije, ki lahko podpirajo naše stranke iz vsake regije, bodo potrebne do sredine leta,« je dejal Lin.

Pomembna je tudi ohranitev dobre komunikacije z lokalnimi skupnostmi, je dejal. "Za nemoteno delovanje je potrebna komunikacija z lokalno skupnostjo in lokalno vlado, pa tudi dober talent," je dejal. »Razmisliti moramo, kako lahko normaliziramo svoj talent. Ne moremo poslati vseh talentov iz Tajvana. V Tajvanu hkrati gradimo tri nove tovarne. Talent je vedno izziv.” Četrtina od 120,000 Wistronovih delavcev je doma na Tajvanu.

Glede Indije, ki jo mnogi vidijo kot vzhajajočo alternativo Kitajski, Lin vidi dve prednosti. "Vsekakor ima Indija še vedno veliko človeških virov za ozemljitev proizvodnih operacij," je dejal. »Ima tudi velik domači trg, ki je v nekaterih pogledih bolj odprt za mednarodna podjetja kot kitajski,« je dejal Lin.

Toda Indija ima nekaj razlik od Kitajske. "Pred približno 20 leti, ko smo prvič odšli na Kitajsko, smo se pogovarjali z lokalno vlado na Kitajskem, postavili smo svojo tovarno, nato pa smo začeli delovati na Kitajskem," se je spomnil. Učinkovitost vlade je bila v tem času precej močna - Kitajska je nestrpno potrebovala naložbo "in je bila agresivna, da bi naredila vse, kar je lahko, da bi pospešila vse procese."

Lin je dejal: »V Indiji je odvisno od vlade katere države« pristopiš. "Ne moremo imeti takšne hitrosti, kot smo jo imeli na Kitajskem." Wistron prejšnji teden ni komentiral poročila, da namerava prodati indijsko tovarno Tati; Lin ni omenil poročanega spora z delavci v državi leta 2020. Vendar je Lin opozoril, da bi bilo koristno imeti tamkajšnjega lokalnega partnerja.

»Velik izziv za nas je, kako bomo izbrali dobrega partnerja. Ne le enega, saj imamo precej različne posle. V Indiji bi lahko imeli več podjetij. Lahko bi imeli tudi podjetja zabavne elektronike in podjetja, povezana z električnimi vozili,« kot tudi medicinske pripomočke, je dejal.

Tudi Kitajska se je v današnjem geopolitičnem in stroškovnem okolju izkazala za zapleteno. Wistron je leta 2020 prodal dve kitajski subvenciji celinskemu tekmecu Luxshare za 472 milijonov dolarjev, primer, ki ga je lani raziskala Singapurska univerza za management pod naslovom poročila »Wistron proti Luxshare: ameriško-kitajska trgovinska vojna in njeni učinki ločevanja od Kitajske«.

"Primer na splošno raziskuje globalno dobavno verigo in morebitne kitajske prevzemnike ter njihov meteorski vzpon na oblast," je zapisano v povzetku. Poročilo ugotavlja, da so se Wistronove strategije ločevanja pozneje soočile z izzivi pri upravljanju dela in »procesu prenosa znanja« v Indiji.

Podjetniška in tehnološka spretnost, ki je Lina pred desetletji pripeljala do Acerjeve lestvice, ga še danes preizkuša pri njegovih potomcih.

Oglejte si povezane objave:

Pretresi globalne dobavne verige odpirajo nov prostor za poslovne vezi med ZDA in Tajvanom

Ameriški minister za trgovino se bo 12. decembra udeležil slovesnosti v novi 6 milijard dolarjev vredni tovarni čipov TSMC v Arizoni

Tajvanski GlobalWafers loči skupino pri prvi tovarni silicijevih rezin v ZDA po več kot dveh desetletjih

Tajvanska milijarderska banka je zaskrbljena, a ne prestrašena zaradi napetih vezi s celinsko Kitajsko

@rflannerychina