Vlagatelji stavijo, da bo vojna v Ukrajini spodbudila podjetja, da proizvodnjo prenesejo na kopno

Veliki vlagatelji stavijo, da bo vojna v Ukrajini spodbudila podjetja, da bodo proizvodnjo potegnila bližje domu, kar bo znatno preoblikovalo globalne dobavne verige.

Že desetletja so se široke naložbene teme zbližale okoli ideje, da lahko poceni proizvodnja na morju in gladke globalne dobavne verige zadržujejo stroške podjetij in spodbujajo nizko inflacijo.

Toda vojna je s svojim vplivom na dobavo surovin poleg gnusa do poslovanja z Rusijo pospešila premislek.

"Ruska invazija na Ukrajino je končala globalizacijo, ki smo jo doživeli v zadnjih treh desetletjih," je zapisal Larry Fink, izvršni direktor BlackRocka, največjega upravljavca premoženja na svetu. letno pismo delničarjem ta teden. "Obsežna preusmeritev dobavne verige bo sama po sebi inflacijski," je dodal.

Fink v zadnjih dneh ni sam, ki izpostavlja to vprašanje. Howard Marks, soustanovitelj vlagatelja v stiski dolga Oaktree Capital Management, je ta teden v mnenjskem članku Financial Timesa opozoril, da je nihalo globalizacije nihanje nazaj k lokalnemu pridobivanju.

Zaradi Offshoringa so države in podjetja odvisne od njihovih pozitivnih odnosov s tujimi državami in učinkovitosti našega transportnega sistema, je dejal.

Zadnja tri desetletja so zaznamovala obdobje divje globalizacije, ko so podjetja zniževala stroške s premikanjem velikih delov svoje proizvodnje na morje in uporabo poceni delovne sile. To je pripomoglo k ohranjanju nizkih cenovnih pritiskov in omogočilo centralnim bankam, da zadržijo obrestne mere, kar je povečalo naložbe v tvegana sredstva. Ampak to zdaj škripa.

"Vojna v Ukrajini je del vzorca motenj dobavne verige, ki postajajo vse pogostejše in resnejše," je dejal Dan Swan, sovodja operativne prakse McKinseyja, in opozoril na trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko, blokado Sueškega prekopa. lani in pandemijo koronavirusa.

Vse to je usmerilo pozornost na suverenost dobavne verige in domače proizvodne zmogljivosti. Naraščajoče povpraševanje po polprevodnikih med pandemijo je razkrilo, kako se je delež ZDA in Evrope v svetovni proizvodnji polprevodnikov zmanjšal s približno 80 odstotkov leta 1990 na samo 20 odstotkov leta 2020 in je spodbudilo velike naložbe v proizvodnjo polprevodnikov v ZDA.

Hkrati je vojna v Ukrajini poudarila nevarnosti odvisnosti Evrope od ruskega izvoza energije, zlasti zemeljskega plina. Cene plina v Evropi, ki se uporablja v vsem, od težke industrije do ogrevanja domov, so narasle rekordni vrhunec v zadnjih tednih zaradi zaskrbljenosti, da bi Rusija lahko zmanjšala dobavo kot odgovor na zahodne sankcije. To je povečalo pritisk za pospešitev naložb v obnovljive vire energije.

Nemčija se je v petek zaobljubila vsem, razen odvajati od ruskega plina do sredine leta 2024 in dejal, da namerava postati "praktično neodvisen" od ruske nafte do konca tega leta. ZDA so že blokirale uvoz ruske nafte, medtem ko Velika Britanija pričakuje, da bo to storila do konec leta 2022 — dejavniki, ki so prispevali k dvigu cen surove nafte precej nad 100 USD za sod.

"Tri mega trendi, ki so podjetjem pomagali ustvariti izjemne dobičke v zadnjih 30 letih, in sicer trend dolgoročnih nominalnih obrestnih mer, trend davčnih stopenj pravnih oseb in globalizacija, se hkrati obračajo," je dejal Thomas Friedberger, namestnik direktorja izvršni direktor pri Tikehau Capital, upravljavec premoženja alternativnih sredstev v vrednosti 34.3 milijarde evrov.

"Moramo se naučiti znova vlagati v inflacijskem okolju," je dejal. »Vnaša razpršitev v cene sredstev, stiska večkratnike in pritiska na dobiček podjetij. To je mogoče premagati le tako, da se upravljavci premoženja pozicionirajo in izkoristijo te mega trende: energetski prehod, kibernetska varnost in digitalizacija. To bo veliko bolj zapleteno okolje za vlagatelje." 

Vse skupaj pa odpira priložnosti tudi za upravljavce skladov. "Za nabiralce bo veliko priložnosti, ker bo znotraj sektorjev veliko razdrobljenosti," je dejala Monica Defend, vodja inštituta Amundi. Opozorila je na energetski in obrambni sektor, kjer je politična in gospodarska potreba po »strateški avtonomiji«.

Virginie Maisonneuve, globalni CIO lastniški kapital pri Allianz Global Investors, je dejala, da bo premik spodbudil inovacije, na primer pri povezovanju obnovljive energije z umetno inteligenco za izboljšanje učinkovitosti.

"Čeprav je na površini videti, kot da je zelo inflacijsko, je to sektor za sektorjem in na to morate gledati s skupnimi stroški in politikami, ki jim sledijo, ki bodo vključevale fiskalne politike ali posebne ugodne politike," je dejala. Uporaba umetne inteligence bi lahko na primer znižala stroške.

Friedberger iz Tikehauja je dejal, da je na koncu deglobalizacija priložnost za izgradnjo bolj trajnostnega gospodarskega modela. "Ta zelo globaliziran gospodarski model, kjer so podjetja, vlade in ekonomisti iskali neskončno kratkoročno rast za vsako ceno, da bi upravičili visoke ravni dolga in visoke ravni vrednotenja, ne deluje," je dejal.

»Vpliva na podnebje, na biotsko raznovrstnost, na družbene neenakosti. Dejstvo, da nas te krize prisilijo, da poskušamo zgraditi bolj trajnostni gospodarski model, vsekakor ni nujno slaba novica za svet.