Po nemirih se Brazilija sooča z izzivom boja proti spletni radikalizaciji

Ta mesec je svet z nejevero opazoval, kako so skrajno desničarski aktivisti uničili glavne vladne zgradbe in grozili z napadi na ključno infrastrukturo, vključno s cestami in letališči v Braziliji. Zdaj, ko narašča zaskrbljenost zaradi možnosti novih nemirov v prihodnjih dneh, se nova uprava države sooča s pomembnim izzivom, kako se zoperstaviti nenehnemu porastu radikalizacije, ki jo spodbujajo družbeni mediji.

Pod grožnjo, ki velja za najhujšo grožnjo demokraciji, odkar se je Brazilija leta 1985 vrnila iz diktature, je na tisoče privržencev nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara v nedeljo vdrlo na mesta, vključno s kongresom in predsedniškim uradom, ter za seboj pustilo sled uničenja. Njihov motiv je bil rezultat oktobrskih volitev, na katerih je zmagal Luiz Inácio Lula da Silva, s čimer je Bolsonaro postal edini brazilski predsednik, ki mu je poskus ponovne izvolitve kdaj spodletel. Ko je bilo aretiranih veliko protestnikov, je nekdanji vodja države, ki je pobegnil na Florido, preden je Lula prevzel položaj, zavzel dvoumno stališče.

Ne glede na to, kako šokantni so ti dogodki, ni nujno, da so presenečenje. Po mnenju strokovnjakov so bili nemiri v Brasílii in drugod v največjem gospodarstvu v Latinski Ameriki posledica procesa, ki je trajal skoraj desetletje. Ko so se zgodili dogodki, kot sta gospodarska kriza in obtožba Dilme Rousseff leta 2013, so se pojavila antilevičarska čustva skupaj z naraščajočim nezadovoljstvom s statusom quo in protestniki so se med letoma 2015 in 2016 odpravili na ulice.

Glede na to, da je bila Brazilija v hudih gospodarskih stiskah, z naraščajočo neenakostjo, razsajanim nasiljem in korupcijo, so obstajali vsi pogoji za olajšanje vzpona skrajne desnice. V tem kontekstu so družbena omrežja postala primarno sredstvo za politično radikalizacijo v Braziliji, je dejal Guilherme Casarões, profesor politologije na Visoki šoli za poslovno administracijo v São Paulu (FGV/EAESP) in višji raziskovalec pri Brazilskem centru za mednarodne odnose ( CEBRI).

»Po letu 2016 so se začeli pojavljati različni segmenti desnice – evangeličani, libertarci, skrajneži – a se med seboj niso pogovarjali. Bolsonaro je bil zelo učinkovit pri zagotavljanju tega občutka enotnosti, kar se je zgodilo le zato, ker je bil prvi politik v Braziliji, ki je obvladal sodobni digitalni jezik,« je dejal.

»Bolsonaro je prišel tako daleč samo zato, ker je lahko združil različne interese desnice: kljub dejstvu, da je govoril o Bogu in ekonomski svobodi, je jedro njegove retorike proti establišmentu, rasistično, homofobno, avtoritarno. Zmerni deli desnice so nato začeli tolerirati njegove protidemokratične ideje in se radikalizirati z digitalnimi pripovedmi, ki so bolj čustvene in manj racionalne,« je dodal Casarões.

Poleg vidikov, kot sta Bolsonarova vse večja učinkovitost pri mobilizaciji spletnega občinstva in njegov križarski pohod za diskreditacijo osrednjega tiska, je še en dejavnik, ki pojasnjuje, kako se toliko Brazilcev drži protidemokratične retorike na spletu, vse večja digitalna vključenost države, pravi Ronaldo Lemos, pravnik, profesor na univerzi Columbia in direktor na Inštitutu za tehnologijo in družbo (ITS). "Poleg prefinjenosti te vrste vnetljive kampanje obstaja dejstvo, da je več ljudi na spletu, kar razširi doseg te vrste kampanje in jo naredi učinkovitejšo," je dejal.

S skoraj 12 milijoni sledilcev na Twitterju Bolsonaro vodi pripoved v množici skupin prek orodij, kot sta WhatsApp in Telegram, ter pogosto uporablja YouTube in Facebook, da ostane v stiku s podporniki. To je privedlo do njegove zmage leta 2018, kljub obtožbam o nezakonitih taktikah kampanje z uporabo WhatsAppa. Za primerjavo, Lula si je pametni telefon nabavil šele lani: vodja države ima raje interakcijo iz oči v oči in delegira dejavnost družbenih medijev prvi dami Janji in svojemu komunikacijskemu osebju.

Pihanje pasje piščalke

Nemiri v Braziliji 8. januarja so obdani s simboliko, začenši z datumom, ki so ga izbrali orkestraši. Navsezadnje je bilo 9. januarja 1822, ko je princ Pedro, takratni brazilski regent, zavrnil ukaz, naj se vrne na Portugalsko. Dan je postal znan kot Dia do Fico, ker je Pedro izjavil: "Ostal bom."

Glede na to, da nasilje ni eskaliralo takoj po volilnih rezultatih, ki so bili izvedeni hitro po zaslugi brazilskega elektronskega volilnega sistema, ali celo, ko je Lula 1. januarja prevzel položaj, bi se lahko kdo vprašal: zakaj so Bolsonarovi podporniki vzeli toliko časa? Po besedah ​​Casarõesa je bil vpleten tudi proces. Najprej so vozniki tovornjakov uprizarjali blokade cest, gibanje, ki se je pozneje preneslo v velike tabore navijačev, pogosto pred vojaškimi zgradbami po vsej državi. Medtem je Bolsonaro na svojih kanalih družbenih medijev večinoma molčal.

»Njegovi podporniki so Bolsonarov molk razumeli kot dovoljenje, da ostane [v taboriščih], vendar ni želel biti povezan s kakršnim koli nasiljem, da bi se izognil soočenju z obtožbami. Nato je zapustil Brazilijo z argumentom, da je njegovo življenje ogroženo, s čimer si je dejansko ustvaril alibi, ki bi upravičil radikalizacijo na ulicah,« je dejal učenjak. "Dogodki 8. januarja so se zgodili samo zato, ker Bolsonaro ni nikoli odkrito sprejel svojega poraza."

Glede na to, kako so bili napadi artikulirani na družbenih medijih, so Bolsonarovi podporniki uporabili tehniko, ki jo strokovnjaki opredeljujejo kot "pasjo piščalko". V tem posebnem primeru je bil dogodek opredeljen z različico »Festa na Selva« – kar v portugalščini pomeni »Zabava v džungli«, vojaški bojni krik – z zamenjavo »v« v besedi selva z »m. ” Klic k orožju je bil nato zamaskiran v nevpadljivo »Fešto na Selmo« – zabavo pri Selmi.

Po mnenju Davida Nemerja, profesorja na Univerzi v Virginiji in raziskovalca, ki se osredotoča na dinamiko podpornikov skrajne desnice na platformah, kot je WhatsApp, so bila družbena omrežja ključna pri praktični organizaciji nemirov. »Ljudje so pošiljali vse svoje podatke in dobivali informacije o poti karavane, ki se odpravlja na Selmino zabavo, namestitvi in ​​drugih potrebah. Organizatorji bi poslali podatke o lokalnih voditeljih in zahtevali plačila. Nič ni bilo prikrito, vse je bilo precej eksplicitno, te skupine pa so odprte,« je dejal.

"Tete Zap"

Čeprav je stereotipni privrženec skrajne desnice običajno beli moški srednjega razreda, je druga skupina, ki je v Braziliji pogosto povezana z dovzetnostjo za dezinformacije in sovražni govor, »tete zap«. Priljubljen izraz opisuje starejše volivce, ki radi prejemajo in širijo vsebine, povezane z radikalizacijo, predvsem prek WhatsAppa in Telegrama. Po besedah ​​Nemerja so te domnevno "dobro misleče državljane" zvlekli v komoro z odmevi, kar deloma pojasnjuje, zakaj jih je bilo toliko prisotnih v nemirih.

»Resnično verjamejo, da so se vključili v patriotsko misijo, kjer imajo dolžnost rešiti Brazilijo, in v njihovih dejanjih ni nič narobe. A ko se najmanj zavedajo, se že ukvarjajo s terorizmom,« je dejal Nemer. Raziskovalec je dodal, da je to rezultat poti s tremi stopnjami: najprej so ljudje izpostavljeni radikaliziranim idejam na spletu in jih nato normalizirajo. Potem se navadijo na protidemokratični diskurz in nato razčlovečijo nasprotnika. "To je počasen, nevaren in smrtonosen proces," je opozoril.

Vendar pa je učenjak poudaril, da so izgredniki del majhne skupine, ki se po Bolsonarovem porazu zmanjšuje. Večina volivcev večinoma ne odobrava dejanj v Brasílii: glede na anketo AtlasIntela z 2,200 anketiranci jih 75,8 % ne odobrava dejanj protestnikov, v primerjavi z 18,4 %, ki menijo, da so izgredi upravičeni. Nemer se boji, da bi lahko ta manjšina postala še bolj radikalna.

Ko gre za ukrepe oblasti za zajezitev sedanje radikalizacije, je Nemer skeptičen. »Z vladnega vidika se ne trudijo. Namesto tega [sodnik vrhovnega sodišča] Alexandre de Moraes zavzema reaktivno držo in aretira ljudi kot izobraževalni način, da se ljudje ustavijo. In prej ni bilo ničesar [za zaustavitev dezinformacij in sovražnega govora na spletu], saj je prejšnja vlada to poskušala izkoristiti,« je trdil.

Obravnava korena težave

Medtem ko so se brazilske institucije, kot je višje volilno sodišče, lotile boja proti lažnim novicam okoli volitev leta 2018, je bil po Lemosovih besedah ​​poudarek predvsem na Facebooku. »Zgodilo se je, da so dezinformacije začele krožiti po WhatsAppu in YouTubu, kar je postalo vrzel. Posledično je bila vsa pozornost usmerjena na eno samo platformo, ko so drugi kanali postali glavni kanal za hujskaške kampanje,« je dejal.

Leta 2022 se je scenarij znova spremenil in Telegram je postal priljubljeno orodje za podporo artikulaciji Bolsonarovih podpornikov. Orodje je imelo pomembno vlogo tudi v izgredih prejšnji teden. Druge platforme, kot sta Gettr in Discord, se prav tako sprejemajo med brazilskimi radikalci, je dejal Lemos: "Ta dinamika se nenehno spreminja in to zahteva strateške spremembe, tako da lahko [oblasti] razumejo in ukrepajo v zvezi s tem."

Po drugi strani pa je Lemos trdil, da se je Brazilija razvila glede pripravljenosti na spopadanje z dezinformacijami na družbenih omrežjih leta 2022 v primerjavi s scenarijem iz leta 2018. Vse platforme, vključno s WhatsAppom, YouTubom – in kasneje Telegramom – so se strinjale, da bodo sodelovale pri reševanju problema. Pomembna je bila tudi sprememba strategije. »Pred letom 2022 je bil modus operandi oblasti določiti, da se določena delovna mesta odstranijo. Lani je vrhovno volilno sodišče začelo preiskovati, od kod prihajajo lažne novice, in razumeti načine financiranja. Ta sprememba fokusa ni rešila vprašanja, je pa imela pomemben vpliv,« je opozoril odvetnik.

Poglabljanje v to, kako se financirajo dezinformacijske mreže, bi moralo biti med prednostnimi nalogami brazilske vlade, vendar je treba po Nemerju sprejeti druge ukrepe. »Za to ni nobene rešitve. Gre za večplasten problem in kot tak zahteva različne vrste rešitev. Potrebujemo posodobljeno uredbo o spletni radikalizaciji in spletnih dezinformacijah, pa tudi o pozivanju ljudi k odgovornosti in vlaganju v medijsko pismenost,« je opozoril in dodal, da bi brazilski YouTuberji z velikim občinstvom, kot sta Casimiro in Felipe Neto, lahko pomagali pri boju proti radikalizaciji.

Lulova vlada se bo morala po besedah ​​Casarõesa soočiti tudi z dejstvom, da so se poskusi reguliranja ali uvedbe določene cenzure posameznikom, ki razširjajo protidemokratične vsebine, doslej izjalovili. »Vsak poskus vsiljevanja strožjih pravil ima lahko nasproten učinek. Zato bo moralo sodstvo delovati zelo previdno in jasno, da kriminalizacija lažnih novic ne bo na koncu povzročila novih valov radikalizacije na podlagi napačnih predpostavk, ki jih podporniki Bolsonara pogosto omenjajo,« je dejal.

Casarões je trdil, da je sprememba miselnosti mogoča, vendar je to naloga, ki presega Lulino administracijo, glede na to, da je levičarski voditelj tudi zelo polarizirajoča osebnost v Braziliji. "Pacifikacija države bo prišla šele po mnogih volilnih ciklih in celi generaciji," je dejal.

»V zadnjih nekaj letih smo bili priča izgradnji dveh skoraj vzporednih in nasprotujočih si resničnosti, od katerih eno ustvarjajo ljudje, ki se informirajo prek WhatsAppa in jim dejstva zelo malo pomenijo. Gibanje za narodno spravo se bo zgodilo po procesu, v katerem bo morala Brazilija delovati pod enakimi predpostavkami glede realnosti. A to se ne bo zgodilo čez noč,” je zaključil.