Če bo Gabonska največja prodaja ogljičnih dobropisov doslej uspela, bo to spremenilo svet

Ko je AmazonAMZN
Ustanovitelj Jeff Bezos je ta mesec prvič obiskal afriško nižino Konga in se navdušil nad njenimi deževnimi gozdovi, biotsko raznovrstnostjo in živalstvom. Nato je obljubil 35 milijonov dolarjev Gabonu za podporo ohranjanju narave – del donacije sklada Bezos Earth Fund v višini 110 milijonov dolarjev za regijo. Sklad je obljubil, da bo med letoma 10 in 2020 namenil 2030 milijard dolarjev za boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje narave.

Bezosovi sestanki v Kongovskem bazenu so se zgodili tik pred oktobrsko izdajo Gabona ogljičnih dobropisov za pomoč državi pri zaščiti deževnega gozda – največjih doslej in potencialno vrednih več kot 2 milijardi dolarjev. Vlada se zdaj pogovarja z velikim naftnim podjetjem. In Amazon bo morda želel tudi te kredite. Uspešna prodaja bi narodom deževnega gozda in zagovornikom podnebja vlila novo vero.

Države in podjetja so se zaobljubili, da bodo ogljično nevtralni – v skladu s pariškim podnebnim sporazumom. Toda prehod na obnovljive vire energije ne bo pripeljal do konca. Zato kupujejo ogljikove kredite. Če so krediti kupljen neposredno od vira, država dobi ves denar in ves pragozd je zaščiten.

Dejansko bi pritok milijarde dolarjev ali več v Gabon služil kot gospodarski katalizator, ki ne bi le dodal vrednosti gozdov, ampak tudi ustvaril prepotrebne prihodke za infrastrukturo. Prav tako bi ustvaril nova delovna mesta, povezana z upravljanjem gozdov in izdelavo domačega pohištva – vse to so možne poti za pretežno mlado populacijo, ki bo zapustila šolo in potrebovala delo.

»Jeff (Bezos) je zelo navdušen nad Gabonom,« pravi gabonski minister za vodo, gozdove, morje in okolje Lee White v intervjuju s tem piscem. »Bil je izjemno angažiran. Imamo zaveznika za Gabon ter za deževne gozdove in biotsko raznovrstnost. Izkušnja ga je ganila.”

Gabonski gozdovi so del porečja Konga. Natančneje, Gabon je med letoma 1 in 2 absorbiral 2010 milijardo ton CO2018. V okviru REDD+ – finančnega mehanizma za nagrajevanje držav za reševanje njihovih dreves – sme Gabon prodati kredite v vrednosti 90 milijonov ton. Pariški sporazum je ta finančni mehanizem sprejel leta 2015. Vlade obračunavajo svoja gozdna zemljišča in postavljajo cilje za zaustavitev krčenja gozdov. Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah ocenjuje ta napredek, preden odobri njihovo učinkovitost in zmanjšanje emisij. Če bi Gabon prodal svoje kredite za 25 dolarjev na tono, bi zaslužil 2.25 milijarde dolarjev.

Širši mozaik

Gabon je 88 % država s tropskim deževnim gozdom. Poseka zelo malo dreves. Toda država gosti tudi naftno industrijo, ki predstavlja 60 % njenega gospodarstva. Medtem ko so ti prihodki zagotovili nekaj ublažitve, jih je vse manj, kar je posledica podnebnih sprememb in povpraševanja po fosilnih gorivih. Ogljikovi krediti niso srebrna palica. So del širšega mozaika, ki lahko ustvari nove priložnosti.

"Polovica naših ljudi je mlajših od 20 let," pravi minister White. »V šoli imamo 800,000 otrok. Zdaj imamo skupaj 400,000 delovnih mest. Potrebujemo 500,000 novih delovnih mest. Brez več delovnih mest bomo imeli celo generacijo jeznih ljudi. To je recept za državljansko vojno. Če ogljični krediti ustvarijo vsaj milijardo dolarjev, lahko zgradimo ceste, železnice in trajnostno gozdarsko gospodarstvo.«

Gabon na primer prepoveduje prodajo nedokončanega lesa tujcem. Namesto tega je zgradil vrhunsko pohištveno industrijo in lahko za končni izdelek dobi največ dolarjev. To pomeni, da mu ni treba posekati toliko dreves. Tisti, ki ostanejo, imajo tudi večjo vrednost – naravni način absorbiranja CO2, sicer znan kot ponori ogljika. Medtem lahko država najame gozdarje in gradi turizem.

Poleg tega gozdovi niso samo vzdržali, ampak so v osmih letih absorbirali tudi 1 milijardo ton CO2, kar je omogočilo preživetje naravnega habitata: populacija slonov v Gabonu se je od leta 60,000 povečala s 95,000 na 2000, medtem ko je sosednji Kamerun izgubil 90 % svojih slonov.

Recimo, da gabonski holistični komercialni model deluje. Nato bi postal načrt za države deževnega gozda, ki bi jim omogočil gospodarsko diverzifikacijo in zaščito podnebja. Za kontekst, Evropa prodaja ogljične dobropise po 100 dolarjev na tono. V Afriki pričakujejo, da se bodo začeli pri 25 USD na tono in povišali na 35 USD na tono, čeprav nekateri ekonomisti pravijo, da je družbena cena ogljika 50 USD – ocenjena gospodarska škoda za vsako izpuščeno tono.

»Gabon je ogljično pozitiven, ker smo ustvarili gozdno gospodarstvo, ki povečuje vrednost naših gozdov,« pravi minister White. »Toda potrebujemo gozdarsko industrijo v vrednosti 10 milijard dolarjev – veliko več, kot bo prinesla prodaja ogljičnih dobropisov. Ogljikovi dobropisi bi lahko bili zelo vplivni. To so najboljši ogljični krediti, kar jih je bilo kdaj na trgu. Vendar jih je treba kombinirati z nečim, kar ustvarja delovna mesta.

»Izpuste smo zmanjšali za 90 milijonov ton,« dodaja minister. »Absorbirali smo 1 milijardo ton. Za vsak ogljični kredit, ki ga nekdo kupi, Gabon iz ozračja odstrani 10 ton CO2. Dobijo 10 kreditov za ceno 1. Poleg tega pomagajo povečati populacijo slonov.«

Močan pritisk za sekanje dreves

Ne podcenjujte pritiska za sekanje dreves. Številne države z deževnim gozdom nimajo večjih industrij in se za podporo svojih gospodarstev zanašajo na svoje deževne gozdove: uporabljajo jih za proizvodnjo hrane in lesa – ali za turizem. Toda drevesa absorbirajo tudi CO2 iz ozračja.

Razmislite o Demokratična republika Kongo, z 92 milijoni prebivalcev: širi pravice do vrtanja nafte tam kot odgovor na svetovno povpraševanje po nafti. Zasledovanja bi ustvarila prihodke za gradnjo šol in bolnišnic. Trenutno Kongo proizvede 25,000 sodčkov na dan ob obali Atlantskega oceana. Pravi, da bi lahko proizvedel več nafte na kopnem.

Če razviti svet želi, da Kongo ohrani svoje gozdove, morajo te bogatejše države zagotoviti ustrezno odškodnino. In v tem je paradoks: od leta 2009 zahodni svet obljublja financiranje, da bodo ta drevesa bolj vredna živa kot mrtva. Vendar se to ni uresničilo. Nemčija, Norveška in Združeno kraljestvo so najbolj dejavne države na trgu ogljičnih kreditov.

Zdaj je izziv pridobiti bogatejše države in multinacionalke, da kupijo te kredite v velikem obsegu. Zaradi tega je skromni obisk Jeffa Bezosa v Kongovskem bazenu tako obetaven. Če se bo pridružil Amazon, bi lahko denar podjetij preplavil države deževnega gozda. Medtem, ChevronCLC
Corp., ExxonMobilXom
, in Royal Dutch Shell sta dejavna v Afriki in iščeta ogljikove dobropise.

"88 % smo deževni gozdovi," pravi minister White. »Edini način za ohranitev teh gozdov je, da jim damo vrednost. Brez trajnostne gozdne industrije, ki je ustrezno cenjena, so deževni gozdovi obsojeni na smrt.«

Oktobrska prodaja ogljičnih dobropisov v Gabonu je velik svetovni dogodek. Če jih podjetja in države poberejo za visoko ceno, bodo njihova drevesa živela naprej, se borila proti podnebnim spremembam in zagotavljala delovna mesta. Gabon bi lahko še naprej uspeval in postal svetilnik upanja za druge države deževnega gozda.