Sodniki ICC so dovolili tožilstvu, da nadaljuje preiskavo v Afganistanu

Dne 31. oktobra 2022 je predobravnavni senat II Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) izdal to odločitev, ki pooblašča tožilstvo, da nadaljuje preiskavo razmer v Islamski republiki Afganistan.

Odločitev je prišla po tem, ko je septembra 2021 tožilstvo zahtevano dovoljenje za nadaljevanje preiskave (kar je bilo odloženo na zahtevo vlade Afganistana marca 2020). Glede na sporočilo za javnost izdanem septembra 2021, se je tožilstvo »odločilo osredotočiti [preiskave] v Afganistanu na zločine, ki so jih domnevno zagrešili talibani in Islamska država – provinca Horasan (IS-K), in dati prednost drugim vidikom te preiskave.«

Sodniki predobravnavnega senata II šteje da Afganistan trenutno ne izvaja resničnih preiskav in da ni ravnal na način, ki bi pokazal interes za nadaljevanje odložitve iz marca 2020. Kot so navedli, »je omejeno število primerov in posameznikov, ki jih Afganistan preganja, kot je razvidno iz gradiva, ki ga je predložilo in ocenilo senat, ne morejo privesti do ugotovitve, da je treba preiskavo ICC odložiti. Senat zato ugodi prošnji tožilstva in dovoli nadaljevanje preiskave razmer v Afganistanu.”

Predobravnavni senat II je še dodal, da se to pooblastilo nanaša na vsa domnevna kazniva dejanja, ki spadajo v situacijo in konflikt, kakršen je obstajal v času Odločitev pritožbenega senata ki je 5. marca 2020 odobril, in sicer kazniva dejanja, ki naj bi bila storjena na ozemlju Afganistana od 1. maja 2003, kot tudi druga domnevna kazniva dejanja, ki so povezana z oboroženim spopadom v Afganistanu in so dovolj povezana z razmerah v Afganistanu in so bili storjeni na ozemlju drugih držav pogodbenic Rimskega statuta od 1. julija 2002.

Pri oblikovanju svoje odločitve je predobravnavni senat II upošteval poglede in pomisleke žrtev. Med drugim je predobravnavni senat II opozoriti da so se posamezniki, ki so podali pripombe, »izrazili, da podpirajo nadaljevanje preiskave zaradi več dejavnikov, vključno z naslednjim: (i) potreba po zagotovitvi resnične in pravočasne preiskave, kar bi lahko doseglo le nepristransko mednarodno sodišče ; (ii) želja po prispevanju h odpravi nekaznovanosti in preprečevanju prihodnjih zločinov; ali (iii) prepričanje, da bi preiskava Sodišča vodila k ozaveščanju o položaju žrtev in omogočila, da se slišijo glasovi žrtev.«

Žrtve so izpostavile tudi več vprašanj v Afganistanu, vključno s šibkostjo policije in pravosodnih institucij v Afganistanu, pomanjkanjem pravega dostopa do pravnega varstva in kakršnih koli možnosti za zagotovitev odgovornosti. Nadalje so poročali o strahu pred maščevanjem. To je posebno vprašanje, zlasti po avgustu 2021 in zdaj, ko so številni zagovorniki človekovih pravic in mednarodni akterji, ki so podpirali žrtve, zapustili Afganistan. Nekatere žrtve so nadalje izrazile zaskrbljenost glede predlaganega zožitve fokusa (samo na zločine, ki so jih zagrešili talibani in IS-K), in izjavile, da »lahko zaradi tega fokusa tožilstvo spregleda zločine, ki so jih domnevno zagrešili drugi, vključno s pripadniki oboroženih sil ali varnostnih in obveščevalnih služb nedržavnih pogodbenic ali ciljanje na določene skupine ljudi.«

Ker so talibani na oblasti, so možnosti za zagotovitev pravičnosti in odgovornosti domačih sodišč v Afganistanu enake nič, vpletenost Mednarodnega kazenskega sodišča je trenutno edino upanje za žrtve, da bodo videli nekaj pravice. Vendar pa je treba razmisliti tudi o drugih pravnih možnostih, da se zagotovi, da nobeni žrtvi ne bo odrečena pravica zaradi niza storjenih grozodejstev. Medtem ko se mednarodna skupnost še naprej trudi odzvati na krizo v Afganistanu, zahteva vprašanje pravice in odgovornosti prenovljeno mednarodno pozornost.