Kako bi lahko zadnji ukrepi Turčije usodno spodkopali njeno dolgoletno ponudbo za nove F-16

V zgolj tednu dni je Turčija napadla kurdske zaveznike Združenih držav v Siriji, ogrozila ameriške čete in znova podvojila svoj sporni nakup naprednega ruskega sistema zračne obrambe. Takšni ukrepi bi lahko dodatno okrepili že tako močno nasprotovanje v Washingtonu predlagani prodaji posodobljenih F-16 Ankari.

Oktobra 2021 je Turčija zahtevala 80 novih bojnih letal Block 70 F-16 Viper in 80 kompletov za posodobitev svoje obstoječe flote. Zahteva je prišla le dve leti po tem, ko so ji prepovedali nakup nevidnih lovcev pete generacije F-35 Lightning II zaradi sporne nabave naprednih ruskih raketnih sistemov zračne obrambe S-400.

V kongresu je prišlo do precejšnjega nasprotovanja prodaji, tisti, ki so nasprotovali, so vedno navajali nakup S-400 in trdili, da turška zunanja politika pod sedanjim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom spodkopava različne interese ZDA.

Kljub temu je Ankara v zadnjih tednih izrazila optimizem, da bo Washington kmalu dal zeleno luč za prodajo.

3. novembra je tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana Ibrahim Kalin dejal, da verjame, da bo vprašanje prodaje turškega F-16 rešeno v naslednjem mesecu ali dveh.

"Ni zelo enostavno dati jasne napovedi, vendar se zdi, da obstaja velika verjetnost, da bo proces zaključen v naslednjem mesecu ali dveh," je povedal turškim medijem.

"Ko se bo to zgodilo, bosta težava F-16 rešena tako posodobitev kot nakup novih F-16."

Po srečanju s predsednikom Joejem Bidnom na vrhu voditeljev G20 na Baliju 15. novembra je bil Erdogan prav tako optimističen in je novinarjem na poti domov povedal, da mu je Biden zagotovil, da je vprašanje "v njegovih rokah".

Vendar pa bi nedavna turška dejanja in komentarji lahko povzročili nov odziv Washingtona in ogrozili prodajo.

13. novembra je bomba eksplodirala na živahni istanbulski aveniji in ubila šest ljudi. ZDA so Ankari nemudoma izrekle sožalje. Ankara jih je zavrnila.

Turški notranji minister Suleyman Soylu celo izenačila sožalje na "morilca, ki se je prvi pojavil na kraju zločina," namiguje na odgovornost ZDA za gnusni teroristični napad.

Turčija je za napad obtožila Delavsko stranko Kurdistana (PKK) in Enote za zaščito ljudstva sirskih Kurdov (YPG), kar obe skupini odločno zanikata. YPG, glavna komponenta večje organizacije Sirskih demokratičnih sil (SDF), je glavni zaveznik ZDA proti ISIS v Siriji od leta 2014 in je v bitkah proti skupini izgubil nič manj kot 11,000 moških in žensk.

Z napadom v Istanbulu kot pretvezo je Turčija sprožila vrsto uničujočih zračnih napadov na severovzhodno Sirijo pod nadzorom SDF in večkrat grozila s čezmejno kopensko operacijo. Poleg neposredne tarče borcev zaveznikov ZDA in uničenja civilne infrastrukture severovzhodne Sirije so napadi v nevarnost postavili tudi nekaj od približno 900 ameriških vojakov, ki so še vedno nameščeni v tej regiji.

"Nedavni zračni napadi v Siriji so neposredno ogrozili varnost ameriškega osebja, ki dela v Siriji z lokalnimi partnerji, da premagajo ISIS in ohranijo skrbništvo nad več kot deset tisoč zaporniki ISIS," je dejal tiskovni sekretar Pentagona Brig. Gen. Patrick Ryder noter izjava 23. nov.

Turčija je za mnoge uporabljala F-16 te stavke. Ameriški kongresnik Frank Pallone je izpostavil turško uporabo letal za bombardiranje bolnišnice blizu mejnega mesta Kobani s Sirskimi Kurdi in ponovil svoje nasprotovanje prodaji Ankari kakršnih koli novih.

»Erdogan je bombardiral civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnico. To je še en razlog, zakaj si prizadevam za blokiranje prodaje bojnih letal F-16 Turčiji,« je tvitnil. "Erdoganov vzorec agresije kaže, da mu ne moremo zaupati ameriške vojaške opreme."

Poleg "neposrednega" ogrožanja ameriških vojakov z vojaškimi letali ameriške izdelave je turška retorika znova pokazala, da Ankara ostaja neposlušna glede vprašanja S-400.

"Nimamo težav s S-400," je dejal obrambni minister Hulusi Akar prijavljeni v nagovoru odboru za načrtovanje in proračun turškega parlamenta 22. novembra.

»Sprašujejo, kje so [sistemi]. S-400 je nameščen in pripravljen za uporabo,« je dodal. »Ima čas prestopa. Po tem bo vse pripravljeno v eni uri. Če se bo takšna grožnja kakorkoli razvila, jo bomo vzeli in uporabili, potem ko se bomo odločili, kje bo zračna obramba naše države.”

Akar je spomnil, da je Turčija najprej iskala ameriško raketo patriot in evropsko raketo SAMP-T, da bi izpolnila svoje potrebe zračne obrambe dolgega dosega, vendar se je na koncu odločila za S-400. Turški uradniki so namigovali, da je morala Ankara kupiti ruski sistem, saj ji njene zahodne in Natove zaveznice niso pustile druge izbire. Ta govorna točka je bila vedno znova zlahka ovržena. Tudi ZDA ponudil prodajo PAC-3 Patriot Turčiji konec leta 2018 če bi pristala na opustitev pogodbe o S-400. Ankara je zavrnila in usodno rinila naprej.

23. novembra je tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva v odgovor na vprašanje o Akarjevih komentarjih je dejal Stališče ZDA, da turški S-400 ni združljiv z Natovo standardno opremo in ogroža Natovo tehnologijo, ostaja enako. Uradnik je Turčijo tudi pozval, naj se znebi sistemov, ki jih je prejela, in opozoril, da bi kakršni koli novi dogovori z ruskim obrambnim sektorjem sprožili dodatne sankcije proti Ankari v skladu z zakonom o boju proti ameriškim nasprotnikom s sankcijami (CAATSA).

Če bo Turčija v naslednjih tednih še naprej ponavljala ta dejanja in izjave ter začela obsežno kopensko invazijo na severovzhod Sirije, s katero je grozila, se bo nasprotovanje prodaji F-16 še okrepilo, kar bo oviralo prizadevanja administracije, da pridobi odobritev. Odpoved pogodbe bi lahko turške zračne sile na koncu pustila brez ključnih nadgradenj, ki jih potrebujejo da bo svojo ogromno floto F-16 posodabljal za naslednje desetletje.