Kako zgraditi močno skupnost prek DeSoc, demokratičnega in odprtega sistema – Cryptopolitan

V svetu družbenih medijev je koncept decentralizacije relativno nov. Vendar pa je to močna ideja, ki lahko poruši tradicionalno pokrajino družbenih medijev, kot jo poznamo. Decentralized Social (DeSoc) je nov in vznemirljiv prostor, ki hitro pridobiva zagon v kriptosvetu, in to z dobrim razlogom.

Razumevanje DeSoc

DeSoc je namenjen opolnomočenju uporabnikov, vrnitvi nadzora v njihove roke in zagotavljanju varne in zasebne platforme za socialno interakcijo. Z DeSoc vam ni več treba skrbeti, da bodo vaši osebni podatki zlorabljeni ali manipulirani s strani tretjih posrednikov ali centraliziranih organov. Lahko ste odgovorni za svoje podatke in se odločite, kdo ima dostop do njih.

Vzpon DeSoc je odgovor na vse večjo zaskrbljenost glede vse večje centralizacije platform družbenih medijev in monopolnega nadzora nekaj velikih korporacij nad pretokom informacij. Cilj DeSoc je ustvariti bolj demokratičen in odprt sistem, v katerem so uporabniki spodbujeni, da prispevajo in sodelujejo drug z drugim, namesto da se jih obravnava kot zgolj izdelke, ki se prodajajo oglaševalcem.

Toda pri DeSoc-u ne gre le za alternativo obstoječim platformam družbenih medijev. Gre tudi za omogočanje novih možnosti in primerov uporabe, ki prej niso bili mogoči. Platforme DeSoc omogočajo ustvarjanje novih decentraliziranih gospodarstev, kjer lahko uporabniki zaslužijo žetone za svoje prispevke in sodelujejo v procesih odločanja, ki jih vodi skupnost.

Zgodovina decentraliziranega socialnega

Decentralized Social (DeSoc) ima svoje korenine v gibanju cypherpunk iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bilo osredotočeno na uporabo kriptografije in drugih tehnologij za zaščito zasebnosti posameznikov in spodbujanje svobode izražanja. V začetku leta 1990 so se začele pojavljati prve decentralizirane platforme za socialno mreženje, kot je odprtokodna programska platforma Diaspora.

Vendar pa je bilo šele s pojavom blockchain tehnologijo in vzpon kriptovalut, da je DeSoc resnično začel pridobivati ​​na moči. Uvedba verige blokov Bitcoin leta 2009 je pomenila prelomnico za gibanje decentralizacije, saj je zagotovila način za varno shranjevanje in prenos vrednosti brez potrebe po centraliziranih posrednikih.

Prednosti DeSoc

Decentralized Social (DeSoc) ponuja številne prednosti pred tradicionalnimi platformami družbenih medijev, zlasti v smislu zasebnosti, nadzora in decentralizacije. Oglejmo si podrobneje nekatere ključne prednosti DeSoc:

  1. Zasebnost in varnost: platforme DeSoc so zasnovane tako, da so bolj varne in zasebne kot tradicionalne platforme družbenih medijev. Z uporabo tehnologije veriženja blokov in kriptografije platforme DeSoc uporabnikom zagotavljajo nadzor nad lastnimi podatki in jih varujejo pred radovednimi očmi. Poleg tega, ker ni osrednjega organa, ni enotne točke napake, ki bi jo hekerji lahko izkoristili.
  2. Nadzor in lastništvo podatkov: Z DeSoc imajo uporabniki popoln nadzor in lastništvo nad svojimi podatki. Odločijo se lahko, kdo ima dostop do njihovih podatkov, in se lahko odločijo, da jih kadar koli izbrišejo. To je v popolnem nasprotju s tradicionalnimi platformami družbenih medijev, kjer imajo uporabniki pogosto malo nadzora nad lastnimi podatki in morajo zaupati platformi, da jih zaščiti.
  3. Decentralizirano upravljanje: platforme DeSoc upravljajo njihovi uporabniki in ne centralizirani organ ali korporacija. To pomeni, da imajo uporabniki besedo pri delovanju platforme in lahko sodelujejo v postopkih odločanja. To pomaga zagotoviti, da je platforma pregledna in demokratična ter da so potrebe uporabnikov prednostne.
  4. Brez osrednjega organa ali posrednika: platforme DeSoc delujejo brez osrednjega organa ali posrednika, kar pomeni, da ni posrednikov, ki bi jemali del dobička. To tudi pomeni, da lahko uporabniki opravljajo transakcije med seboj neposredno, ne da bi morali iti prek tretje osebe.
  5. Kriptografski žetoni in spodbude: Številne platforme DeSoc uporabljajo kriptografske žetone kot sredstvo za spodbujanje uporabnikov k prispevanju in sodelovanju s platformo. To ustvarja decentralizirano gospodarstvo, kjer lahko uporabniki zaslužijo žetone za svoje prispevke in lahko te žetone uporabijo za dostop do dodatnih funkcij ali storitev na platformi.

Ključne značilnosti platform DeSoc

Platforme Decentralized Social (DeSoc) ponujajo vrsto ključnih funkcij, ki jih ločujejo od tradicionalnih platform družbenih medijev. Te funkcije omogočajo uporabnikom, da se med seboj povezujejo na varen in decentraliziran način, ter nudijo priložnosti za nove oblike družbene interakcije in gradnje skupnosti. Tukaj je nekaj izmed njih:

  • Decentralizirano shranjevanje podatkov: platforme DeSoc uporabljajo model decentraliziranega shranjevanja podatkov, kar pomeni, da uporabniški podatki niso shranjeni v centralni bazi podatkov ali strežniku. Namesto tega so podatki shranjeni v porazdeljenem omrežju računalnikov, zaradi česar so bolj varni in odporni na napade.
  • Komunikacija in sporočanje P2P: platforme DeSoc uporabnikom omogočajo neposredno medsebojno komunikacijo brez potrebe po centralizirani storitvi za sporočanje. Ta komunikacijski model peer-to-peer (P2P) zagotavlja, da so sporočila šifrirana in jih tretje osebe ne morejo prestreči.
  • Upravljanje identitete: platforme DeSoc pogosto uporabljajo decentraliziran sistem upravljanja identitete, ki uporabnikom omogoča ustvarjanje in upravljanje lastnih identitet. To zagotavlja, da imajo uporabniki nadzor nad svojimi osebnimi podatki in se lahko odločijo, kdo ima dostop do njih.
  • Pametne pogodbe in dApps: številne platforme DeSoc uporabljajo pametne pogodbe in decentralizirane aplikacije (dApps) za zagotavljanje novih storitev in funkcij. Na primer, platforma DeSoc lahko uporablja pametno pogodbo za olajšanje izmenjave žetonov med uporabniki ali dApp za zagotavljanje decentraliziranega trga za ustvarjalce vsebine.
  • Ekonomija žetonov in modeli spodbujanja: Platforme DeSoc pogosto uporabljajo kriptografske žetone kot sredstvo za spodbujanje uporabnikov k prispevanju in sodelovanju s platformo. Te žetone je mogoče uporabiti za dostop do dodatnih funkcij ali storitev na platformi ali z njimi trgovati na zunanjih borzah za druge kriptovalute ali fiat valuto.

Primeri platform DeSoc

Steemit

Steemit je bil razvit za ustvarjanje platforme družbenih medijev, ki nagrajuje uporabnike za ustvarjanje in kuriranje vsebine. Tradicionalne platforme družbenih medijev ustvarjajo prihodke z oglaševanjem, Steemit pa je želel ustvariti bolj pregleden in demokratičen sistem, kjer so lahko uporabniki nagrajeni za svoje prispevke. Z uporabo tehnologije veriženja blokov je Steemit lahko ustvaril decentralizirano platformo, kjer lahko uporabniki zaslužijo kriptovalute na podlagi priljubljenosti in kakovosti njihove vsebine. To uporabnike spodbuja k ustvarjanju visokokakovostne vsebine in sodelovanju s platformo, kar vodi v bolj živahno in dejavno skupnost.

Minds

Umi so bili razviti kot odgovor na pomisleke glede zasebnosti in varnosti podatkov na tradicionalnih platformah družbenih medijev. Minds je želel ustvariti platformo za družabno mreženje, ki daje prednost zasebnosti uporabnikov in je odporna na cenzuro. Z uporabo tehnologije veriženja blokov in kriptografije je Mindsu uspelo ustvariti decentralizirano platformo, ki šifrira uporabniške podatke in zagotavlja, da niso pod nadzorom centralnega organa. Platforma uporabnikom omogoča tudi, da za svoje prispevke zaslužijo žetone, ki jih je mogoče uporabiti za dostop do dodatnih funkcij ali podporo drugim uporabnikom, s čimer se ustvari skupnost, ki bolj sodeluje in je angažirana.

Mastodon

Mastodon je bil razvit za ustvarjanje decentralizirane platforme za mikroblogiranje, ki uporabnikom omogoča povezovanje z drugimi v decentraliziranem omrežju. Mastodon je želel ustvariti alternativo centraliziranim platformam družbenih medijev, kot je Twitter, kjer so uporabniki podvrženi politikam in smernicam enega samega podjetja. Z uporabo zveznega modela je Mastodon lahko ustvaril mrežo neodvisnih instanc, ki se še vedno lahko povezujejo med seboj. To uporabnikom omogoča večji nadzor nad svojimi podatki in vsebino, hkrati pa se lahko še vedno povezujejo z večjo skupnostjo.

LBRY

LBRY je bil razvit za ustvarjanje decentralizirane platforme za distribucijo vsebine, ki ustvarjalcem omogoča objavo in monetizacijo svoje vsebine brez potrebe po osrednjem organu. LBRY je želel ustvariti alternativo tradicionalnim platformam za distribucijo vsebine, kot je YouTube, kjer so ustvarjalci vsebin podvrženi strogim smernicam in lahko svojo vsebino onemonetijo ali odstranijo. Z uporabo sistema, ki temelji na verigi blokov, je LBRY lahko ustvaril varno in pregledno platformo, kjer so ustvarjalci lahko nagrajeni za svoje prispevke. To spodbuja ustvarjalce k ustvarjanju visokokakovostne vsebine in sodelovanju s platformo, kar vodi do bolj raznolikega in inovativnega vsebinskega ekosistema.

Peepeth

Peepeth je bil razvit za ustvarjanje decentralizirane platforme za mikroblogiranje, ki daje prednost zasebnosti uporabnikov in je odporna na cenzuro. Peepeth je želel ustvariti alternativo tradicionalnim platformam družbenih medijev, kot je Twitter, kjer uporabniški podatki niso varni in jih lahko nadzoruje centralni organ. Z uporabo tehnologije veriženja blokov in kriptografije je Peepethu uspelo ustvariti platformo, ki šifrira uporabniške podatke in zagotavlja, da niso pod nadzorom centralnega organa. Platforma prav tako omogoča uporabnikom, da zaslužijo žetone za svoje prispevke, kar uporabnike spodbuja k ustvarjanju visokokakovostne vsebine in sodelovanju s platformo.

SocialX

SocialX je bil razvit za ustvarjanje decentralizirane platforme za socialno mreženje, ki daje prednost zasebnosti uporabnikov in nagrajuje uporabnike za njihove prispevke. SocialX je želel ustvariti platformo, ki je odporna na cenzuro in uporabnikom omogoča večji nadzor nad svojimi podatki in vsebino. Z uporabo sistema, ki temelji na verigi blokov, je SocialX lahko ustvaril varno in pregledno platformo, kjer lahko uporabniki zaslužijo žetone za svoje prispevke. To spodbuja uporabnike, da ustvarijo visokokakovostno vsebino in sodelujejo s platformo, kar vodi do bolj sodelovalne in angažirane skupnosti. Žetone je mogoče uporabiti tudi za dostop do dodatnih funkcij ali storitev na platformi, kar ustvarja bolj živahen in raznolik ekosistem.

Izzivi in ​​omejitve

Posvojitev in omrežni učinki

Eden največjih izzivov, s katerimi se sooča DeSoc, je sprejetje in mrežni učinki. Ker platforme DeSoc delujejo na decentraliziran in porazdeljen način, je lahko težko zgraditi kritično maso uporabnikov in vzpostaviti omrežne učinke. Zaradi tega lahko nove platforme težje pridobijo oprijem in tekmujejo z uveljavljenimi platformami družbenih medijev.

Uporabnost in uporabniška izkušnja

Drug izziv, s katerim se sooča DeSoc, sta uporabnost in uporabniška izkušnja. Ker je veliko platform DeSoc zgrajenih na tehnologiji veriženja blokov in uporabljajo kriptografske žetone, so lahko bolj zapletene in težje za uporabo kot tradicionalne platforme družbenih medijev. To je lahko vstopna ovira za nekatere uporabnike, zlasti tiste, ki ne poznajo tehnologije veriženja blokov.

Razširljivost in zmogljivost

Platforme DeSoc se soočajo tudi z izzivi v smislu razširljivosti in zmogljivosti. Ker so te platforme zgrajene na tehnologiji veriženja blokov, so lahko počasnejše in manj učinkovite od tradicionalnih platform družbenih medijev. Zaradi tega lahko platforme DeSoc težje obravnavajo velike količine uporabnikov in vsebine.

Regulativni izzivi in ​​pravna negotovost

Platforme DeSoc se soočajo tudi z regulativnimi izzivi in ​​pravno negotovostjo. Ker te platforme delujejo na decentraliziran in porazdeljen način, je lahko težko določiti, kdo je odgovoren za zagotavljanje skladnosti z lokalnimi zakoni in predpisi. To lahko platformam DeSoc oteži delovanje v določenih jurisdikcijah.

Upravljanje in odločanje

Drugi izziv, s katerim se sooča DeSoc, je upravljanje in odločanje. Ker so te platforme decentralizirane in demokratične, je lahko težko sprejemati odločitve in izvajati spremembe. To lahko privede do zamud in konfliktov ter lahko oteži razvoj platform DeSoc in prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam.

Financiranje in trajnost

Končno se platforme DeSoc soočajo z izzivi v smislu financiranja in trajnosti. Ker so te platforme pogosto neprofitne in se ne zanašajo na prihodke od oglaševanja, je lahko težko ustvariti sredstva, potrebna za razvoj in vzdrževanje platforme na dolgi rok. Zaradi tega lahko platforme DeSoc težje tekmujejo z dobro financiranimi in uveljavljenimi platformami družbenih medijev.

Prihodnost DeSoc

Decentralized Social (DeSoc) je hitro razvijajoče se področje in prihodnost tega vznemirljivega in inovativnega prostora je videti svetla. Tukaj je nekaj ključnih trendov in razvoja, ki krojijo prihodnost DeSoc:

  1. Integracija z Web3: Eden najbolj vznemirljivih trendov v prostoru DeSoc je integracija s tehnologijami Web3. Web3 je izraz, ki se uporablja za opis nove generacije decentraliziranih tehnologij, ki temeljijo na verigi blokov in drugih porazdeljenih tehnologijah. Z integracijo z Web3 lahko platforme DeSoc izkoristijo nove funkcije in možnosti, kot so decentralizirana identiteta, decentralizirano shranjevanje in decentralizirane finance.
  2. Tokenizacija in decentralizirane finance: Drug trend v prostoru DeSoc je uporaba žetonov in sistemov decentraliziranega financiranja (DeFi). Z uporabo kriptografskih žetonov lahko platforme DeSoc ustvarijo nove strukture spodbud in mehanizme nagrajevanja, ki lahko pomagajo spodbuditi sodelovanje in sodelovanje uporabnikov. Poleg tega lahko z integracijo s sistemi DeFi platforme DeSoc uporabnikom ustvarijo nove priložnosti za zaslužek in trgovanje z žetoni.
  3. Interoperabilnost in združljivost med platformami: Interoperabilnost in združljivost med platformami sta prav tako pomembna trenda v prostoru DeSoc. Z ustvarjanjem standardov za izmenjavo podatkov in združljivost lahko platforme DeSoc uporabnikom olajšajo premikanje med različnimi platformami in omrežji. To lahko pomaga ustvariti bolj odprt in interoperabilen ekosistem DeSoc, ki lahko koristi tako uporabnikom kot operaterjem platforme.

Spodnja črta

Medtem ko se platforme DeSoc soočajo z vrsto izzivov in omejitev, kot so sprejemanje, uporabnost, razširljivost, ureditev, upravljanje in financiranje, ti izzivi predstavljajo tudi priložnosti za rast in inovacije. Z obravnavo teh izzivov ter razvojem novih funkcij in primerov uporabe se lahko platforme DeSoc še naprej razvijajo in uporabnikom zagotavljajo bolj varen, zaseben in decentraliziran način medsebojne interakcije.

Vir: https://www.cryptopolitan.com/desoc-decentralized-social/