Kako industrija, ki je zasnovana za naše dobro počutje, tudi dela naš planet – in naša telesa – bolna

Zdravstveni sistemi opravljajo temeljno in zahtevno nalogo: ohranjati naše zdravje. Toda pravo zdravje in dobro počutje segata onkraj bolnišničnih sten in sob za preglede. Naše telo in um sta lahko zdrava le toliko, kolikor je zdravo okolje, ki ju hrani.  

 Ni treba posebej poudarjati, da je tisto, kar je slabo za naše okolje - ali planet - enako slabo za naše zdravje. Seveda imajo izguba narave in biotske raznovrstnosti, povečanje onesnaženosti in slabo upravljanje naših kmetijskih zemljišč neposreden vpliv na naravni, čudoviti svet okoli nas. Toda tudi naše zdravje ljudi plačuje ceno.

Kot zdravnik sem prisegel, da ne bom delal škode. Kot oblikovalec politike v Washingtonu sem spoštoval to prisego s svojo osredotočenostjo na zdravstvene sisteme in globalno zdravje. In zdaj kot glas narave in zdravja v svoji vlogi predsednika Globalnega odbora The Nature Conservancy sem začel natančneje preučevati to presečišče med zdravjem naših teles in zdravjem našega naravnega sveta, pa tudi večji, bolj neposreden vpliv širših industrij, kot je zdravstveni sektor, na naše okolje.

Svetovna zdravstvena organizacija seznami podnebne spremembe kot največjo grožnjo našemu zdravju. Sprva se to morda zdi alarmantno. Toda če pogledamo znanost in podatke, resnično že vidimo katastrofalne posledice. 

Ekstremna vročina – ki lahko povzroči vročinski udar in poslabša dihalne bolezni, kot so astma, emfizem in bronhitis – je postala najsmrtonosnejši vremenski pojav. Podobno neurja, poplave in gozdni požari še naprej postajajo hujši in smrtonosnejši, vodni sistemi so vse bolj onesnaženi zaradi intenzivnih padavin, ki povzročajo škodljiv odtok, zaloge hrane so se zmanjšale zaradi višjih temperatur in ekstremnih vremenskih pojavov ter bolezni, ki jih prenašajo vektorji. ki jih prenašajo in prenašajo žuželke in druge živali, so postale vse bolj razširjene. 

In to je le nekaj od mnogih vplivov na naše fizično zdravje. Naše duševno in čustveno zdravje je prav tako ogroženo, saj izgubimo dostop do parkov in zelenih površin, zmožnost, da počnemo stvari, ki jih imamo radi v naravi – kot sta pohodništvo in kolesarjenje – pa postane omejena zaradi slabe kakovosti zraka.

Čas je za rešitve. In lahko začnemo izboljševati zdravje našega okolja in skupnosti prav s tistimi ljudmi, ustanovami in bolnišnicami, ki jim zaupamo, da ohranjajo naša telesa zdrava: z našo zdravstveno industrijo.

Po vseh merilih bi moral biti naš zdravstveni sektor tukaj v ZDA eden največjih zagovornikov okoljske odgovornosti, trajnosti in skrbništva. Njegova edina naloga je povečati zdravje. Namesto tega je ironično eden največjih svetovnih pospeševalcev podnebnih sprememb, ki eksponentno škoduje našemu planetu, našim skupnostim in našim telesom – ter našemu osebnemu zdravju in dobremu počutju.

To je šokantno protislovje, vendar podatki govorijo veliko in zagotavljajo osnovo za samopregled naše industrije:

• Ameriški zdravstveni sistem je odgovorna za 10 % skupnih emisij toplogrednih plinov v naši državi, 12 % kislega dežja, 10 % nastajanja smoga in 9 % onesnaževal zraka – kar posredno povzroči od 44,000 do 98,000 smrti na leto. Prav tako je vsak dan odgovoren za skoraj 7,000 ton odpadkov.
• Samo zdravstveni sektor ZDA proizvaja skoraj 10 % vseh letnih emisij ogljika naše države, je odgovoren za 25 % svetovnih emisij toplogrednih plinov v zdravstvu in je 13. največji proizvajalec ogljikovega dioksida na svetu.
• Leta 2019 je ogljik našega kolektivnega zdravstvenega sistema emisije znašal 3.8 milijona ton ogljika – to je enakovredno vožnji 815,000 avtomobilov ali oskrbi 478,000 domov vsako leto.
• Podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki še pospešujejo visoko raven izdatkov za zdravstveno varstvo v naši državi. Zdravstveno varstvo ZDA že stane zaradi onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb presega 800 milijard dolarjev na leto. To vključuje zdravstvene stroške smoga, trdnih delcev in alergenov v zraku, bolezni, ki jih prenašajo klopi in komarji, gozdnih požarov in bolezni, povezanih s toplotnim stresom, onesnaženje hrane in vode ter zdravstvene učinke naravnih nesreč.

Jasno je, da je to velik problem. In to je problem velikosti, ki se ga večina mojih zdravnikov in bolnišničnih prijateljev sploh ne zaveda. Toda paradoks je, da lahko – s pravo znanostjo, pravo količino inovacij in pravimi ljudmi – popravimo smer. In mi v zdravstvu imamo ogromno odgovornost in priložnost, da vodimo to spremembo. 

Za varovanje zdravja moramo varovati naravo in vlagati vanjo. Toda tu gre za več kot le ustvarjanje novih parkov ali rezervatov. In ko gre za zdravstveno varstvo, to zahteva ponoven razmislek o dolgoletnih slabih navadah, da bi aktivno in namerno zmanjšali onesnaževanje in odpadke. Zahteva prehod na čistejše, bolj obnovljive vire energije, kot je namestitev novih LED luči in posodobitev energetskih omrežij. Od zdravnikov je potrebna bolj premišljena praksa, da bi omejili število prekomerno uporabljenih in nepotrebnih postopkov in testov. In zahteva ponoven razmislek o naših dobavnih verigah, prodajalcih in odmik od izdelkov za enkratno uporabo, kadar koli je to mogoče, v korist tistih za večkratno uporabo. Ti majhni vsakodnevni popravki bodo skupaj močno vplivali na zmanjšanje emisij ogljika.

 Kaiser Permanente je ena zdravstvena organizacija, ki ponastavlja standard. Leta 2020 postanejo prva ogljično nevtralna zdravstvena organizacija v ZDA, kar pomeni, da vsako leto prispevajo k neto ničelnim emisijam ogljika. Če pogledamo v perspektivo, je bilo to zmanjšanje ogljičnega odtisa enako, kot da bi s cest letno odstranili 175,000 avtomobilov.

Okrepil se je tudi CommonSpirit, obljuba doseči ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2040. Njihov model okoljskega upravljanja daje prednost novim, energetsko učinkovitejšim tehnologijam, sodeluje z organizacijami v dobavni verigi za zmanjšanje emisij ter vlaga v podnebne in okoljsko pozitivne prakse in politike. Drugi v zdravstvu lahko sledijo zgledu in si prizadevajo ustvariti kulturno revolucijo v zdravstvu, da bi dali prednost okoljski odgovornosti in skrbništvu.

 Hkrati si moramo prizadevati tudi za zbiranje natančnih podatkov, ki nam omogočajo celovitejše razumevanje, kako okolje, spreminjajoči se vremenski vzorci in podnebje vplivajo na naše duševno in fizično zdravje ter katere rešitve so najboljše. Vse se začne s samozavedanjem znotraj zdravstvenega sektorja, čemur sledi premišljen odziv in ukrepanje.

To je izjemno zahtevna naloga, ki zahteva celovito lokalno podatkovno infrastrukturo in raziskave, saj so številni podnebni učinki veliki, raznoliki in neenakomerno porazdeljeni, da imajo največji vpliv na najbolj ranljive. Toda to omogoča bolj obveščena prizadevanja za dekarbonizacijo in bo sisteme zdravstvenega varstva spodbudilo k ustreznejši oceni vplivov podnebnih sprememb na zdravje skupnosti in posameznikov. 

Resnična trajnost pomeni vzpostavitev ravnovesja ljudi s planetom in njegovimi viri. Začeti moramo z izgradnjo bolj trajnostnega, okoljsko ozaveščenega, odgovornega in odgovornega zdravstvenega sektorja. Od tega je odvisno zdravje naših bolnikov in skupnosti. 

 Tako kot našim zdravnikom in zdravstvenim ekipam zaupamo, da ohranjajo naša telesa zdrava, si moramo prizadevati, da bi zdravstvena industrija postala odgovorna za ohranjanje zdravja naših skupnosti. Na srečo so z malo pomoči narava, naše okolje in naše skupnosti izjemno odporni. In že majhna naložba v naravo lahko izjemno vpliva na izboljšanje zdravja in dobrega počutja prihodnjih generacij.