Kako dolgo se lahko to nadaljuje?

Po dvakratni zmagi v enem tednu se je Juventus v soboto zvečer vrnil na zemljo, ko ga je AC Milan na San Siru premagal z 2:0. Dejansko, če so navijači Bianconerov zmagi nad Bologno in Maccabijem iz Haife vlili upanje, je ta zadnji izpad prinesel veliko dozo realnosti.

Domači so na tej tekmi prevladovali že od samega začetka, z dvema streloma Rafaela Leaa v prvem polčasu, ki je zadel vratnico, drugi pa je Dušan Vlahović s komolcem navidezno odbil v gol.

Več polemike bi bilo, ko bi Milan na koncu vendarle prevzel vodstvo, saj je sodnik zgrešil prekršek Thea Hernándeza nad Juanom Cuadradom, ko so Rossoneri dobili kot. Fikayo Tomori je zadel iz niza in kljub okoliščinam je bilo nemogoče reči, da si njegova stran tega vodstva ne zasluži.

Brahim Diaz bi podvojil svojo prednost z odličnim samostojnim nastopom, a po le 54 minutah, ko je španski vezist zadel, je ostalo dovolj časa, da se Stara dama vrne.

Kljub temu, da je Juve večji del tekme nadzoroval žogo – statistika povzeta po WhoScored.com kažejo, da so imeli 60.5-odstotno posest – na strani Maxa Allegrija ni bilo nobene vrhunske prednosti.

Na istem spletnem mestu je razvidno, da so uspeli doseči le 10 metov proti Milanovim 21, pri čemer so vedno znova šli nazaj, namesto da bi iskali prednost v napadu, kot je pojasnil trener med intervjujem po tekmi.

»Čudno je, da na določeni točki preprosto nehamo igrati in se začnemo umikati. Ko je Leao zadel vratnico, sva se začela vračati nazaj. Obstaja tudi nekaj podaj, ki jih je preprosto nemogoče zmotiti,« Allegri je povedal za DAZN.

»Moramo biti bolj odločni v izzivih in se otresti strahu, saj sicer v tej sezoni ne bomo imeli ravnovesja, da bi prišli daleč. Če se otresemo strahu, lahko stvari obrnemo.

»Ko podajaš žogo nazaj, se bo druga stran porinila naprej in ti sploh ni treba tako močno pritisniti. Na tem moramo delati in se izboljšati.”

Čeprav ni dvoma, da ima prav, je to trener, ki je bil zadolžen za to ekipo zadnjih 16 mesecev in je tisti, ki je odgovoren za "delo na tem" in ne le kot opazovalec.

Ni dovolj dobro, da vedno znova poudarjamo težave, ki jih lahko vsakdo, ki gleda te predstave, dovolj zlahka vidi sam, ali je zagotovo Allegrijeva naloga, da jih popravi ali najde rešitve za njihovo premagovanje?

Namesto tega je na sobotnem obračunu na San Siru Stefano Pioli taktično prelisičil trenerja Juveta. Trener Milana je nekoliko spremenil svojo formacijo in se odločil za sredino s tremi igralci namesto običajne enote z dvema igralcema, kar je takoj preplavilo območje, kjer so Bianconeri namestili le Manuela Locatellija in Adriena Rabiota.

To je bil premik, ki ga je naredil sam Allegri, preprosta, a subtilna poteza, ki bi jo zlahka izničili, vendar ni storil nič drugega kot opazoval, kako so Sandro Tonali, Ismaël Bennacer in Tommaso Pobega dali Milanu platformo, na kateri so lahko gradili svoje napadi.

Juve vedno znova ni našel možnosti, da bi presegel te višje številke sredi parka, Locatelli pa je ugotovil, da je tekma še posebej težka, saj je bil nenehno preganjen v obrambi in pod neusmiljenim pritiskom, ko so Bianconeri imeli posest.

To je bil zadnji primer Allegrijeve postavitve, s katero je svoje igralce postavil v položaj za neuspeh, podobna zgodba pa je bila tudi v napadu, kjer je dvojec Vlahović in Arkadiusz Milik morda imel dovolj individualne kakovosti, da bi zagotovil zmago nad slabšimi nasprotniki, a je očitno ponudil nikakor skozi dobro organizirano hrbtno linijo Milana.

Brez briljantnosti suspendiranega Ángela Di Maríe in poškodovanega Federica Chiese Juve preprosto nima ustvarjalnosti, trener pa očitno nima pojma o tem, kako sestaviti svojo ekipo, da bi to ublažil.

Nadaljeval se je trend slabih iger proti najboljšemu nasprotniku, odkar se je Allegri maja lani vrnil v Juve, pri čemer zgornji tvit poudarja, kako nesposobni so bili Bianconeri v najtežjih tekmah.

Ko je ekipa tako brez rešitev, nima izvedljivega taktičnega načrta in očitno nima vere vase, je treba s prstom pokazati na človeka, ki je odgovoren za vcepljanje teh stvari. Ko ta človek vedno znova ponuja nič od naštetega in namesto tega na tiskovnih konferencah zgolj opozarja na očitne probleme, se je treba vprašati, kako dolgo lahko ostane na čelu.

Tekma z Milanom ni samo poudarila borbe, ki jih preživlja Juventus, razkrila je tudi, kdo je zanje odgovoren. Pred nami so še več ključnih tekem, ta teden jih čakata obračun lige prvakov z Maccabijem iz Haife, ki ga je treba zmagati, in derbi s Torinom.

Tem sledijo tekme proti Benfici, PSG-ju, Interju in Laziu, preden se klubski nogomet ustavi za svetovno prvenstvo, in če bo Max Allegri še naprej neuspešen na velikih tekmah, se človek vpraša, koliko časa lahko Stara dama še stoji ob strani svojemu možu.