Kako bi lahko iranski nakup ruske vojaške opreme vplival na Bližnji vzhod

Iran bi lahko kmalu prejel napredna večnamenska bojna letala Su-35 Flanker-E iz Rusije in morda drugo vojaško opremo, vključno z raketnimi sistemi zračne obrambe S-400. Kako bistveno bi lahko te pridobitve na koncu vplivale na razmerje moči na Bližnjem vzhodu, bomo še videli.

Maketa Su-35 nedavno fotografiran s satelitom zunaj iranskega južnega podzemnega letalskega oporišča Eagle 44 je dodatno spodbudilo špekulacije, da Iran pričakuje, da bo prejel to letalo kot del svojega najpomembnejšega lovskega naročila v več kot 30 letih.

Iran bo prejel najmanj 24 bočnih letal, potem ko bo Rusiji dobavil na stotine brezpilotnih letal za njeno vojno proti Ukrajini. Odkar je Rusija 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, so obrambne vezi med Moskvo in Teheranom cvetele. Decembra je tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby opozoril, da Rusija Iranu zagotavlja "nivo vojaške in tehnične podpore brez primere, ki spreminja njun odnos v polnopravno obrambno partnerstvo."

Istega meseca je komentiral tudi dobavo Su-35 in izjavil: "Ta lovska letala bodo znatno okrepila iransko letalstvo glede na njegove regionalne sosede."

Vendar pa kot je bilo prej opisano tukaj, le dva ducata teh letal bi Iranu težko zagotovilo zračno premoč nad Perzijskim zalivom, saj imajo same zalivske arabske države na stotine naprednih lovcev 4.5-generacije, izdelanih na Zahodu.

Kljub temu podobne izjave v ruskem tisku nakazujejo, da bi iranske bočne sile lahko dale Teheranu določene prednosti pred vojskami sosednjih držav.

"To letalo bo še posebej učinkovito, če bo lahko Iran nanj namestil originalno orožje," je dejal Mohammad-Hassan Sangtarash, iranski vojaški analitik. Rekel januarja rusko državno novičarsko spletno mesto Sputnik.

"Super Flanker Su-35 lahko igra vlogo bojnega mini-AWACS (sistem za opozarjanje in nadzor v zraku), in če bo povezan z iranskim radarskim omrežjem, bo pridobil edinstvene zmogljivosti točkovne obrambe," je dejal. "Če Iran kupi tehnologije in začne skupno množično proizvodnjo [su-35], lahko pridobi določeno prednost pred lovci in vojaškimi ladjami sosednjih držav Irana."

Po drugi strani pa so analitiki orisali številne prihodnje izzive in verjetne omejitve tega, kar bi Moskva na koncu morda pripravljena ali celo sposobna zagotoviti Teheranu.

»Veliko je pričakovanj, da bo iransko-rusko podjetje s prihodom pomladi samo še raslo,« mi je povedal Farzin Nadimi, obrambni in varnostni analitik ter sodelavec Washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko.

"Prve bi bile balistične in križarke, vendar je treba razmisliti tudi o drugih področjih," je dejal. "Poleg tega bi bil Iran ena od poti, ki bi jo Kitajska lahko uporabila za usmerjanje svojega prihodnjega vojaškega izvoza v Rusijo."

Kljub obstoju modela Su-35 pri Eagle 44 je Nadimi poudaril, da "še ni dokazov, da bodo Su-35 kmalu prispeli", vendar pričakuje morebitno dostavo.

Kar zadeva oborožitev, ki jo bodo nosili iranski bočniki, predvideva rusko dostavo raket zrak-zrak R-77 zunaj vidnega dosega (ruski ekvivalent ameriškemu AIM-120 AMRAAM), vendar ni prepričan, ali bo Moskva dobavila Teheranu raketo. raketa R-37. Predvideva tudi, da bo Iran želel napredne rakete za svoje Su-35, kot je križarka Kh-59, ki se izstreljuje iz zraka.

Kar zadeva možnost, da bo Iran ta letala oborožil z domačim orožjem, kot je predlagal Sangtarash, Nadimi predvideva, da bo "Rusija morda dala izvorne kode za modifikacije pozneje", vendar "ne z originalno dostavo."

"Morda nekaj let (po dobavi), razen če Iran ponudi nekaj, kar Rusija res potrebuje," je dejal.

James Devine, izredni profesor na Oddelku za politiko in mednarodne odnose na Univerzi Mount Allison, prav tako predvideva različne tehnične težave pri kakršni koli iranski pridobitvi naprednih ruskih sistemov.

"Kar zadeva regionalne posledice za iranske nakupe orožja, je vpliv negotov," mi je dejal. »Rusija je uporabljala S-400 proti zemeljskim ciljem, vendar nisem videl dobre analize, kako so se obnesli proti naprednim jurišnim letalom, delo, ki bi ga imeli v Iranu. Vsekakor pa obstaja prostor za dvome o njihovi učinkovitosti.«

Devine je opozoril, da mora biti celo kompleksen raketni sistem, kot je S-400, del večjega integriranega sistema zračne obrambe. Kako dobro bi lahko Iran to naredil, ostaja nejasno, čeprav je Devine opozoril, da če je zloglasna sestrelitev letala 2020 ukrajinske mednarodne letalske družbe januarja 752 kakršen koli znak, potem ima lahko teheranski "sistem za poveljevanje in nadzor težave, ki spodkopavajo učinkovitost novega sistema."

Podobno bo treba Su-35 vključiti v širše mreže radarjev in senzorjev, "in če bodo iranski sistemi šibki, nova letala ne bodo mogla delovati tako dobro, kot Iranci upajo."

"V najboljšem primeru bo potreben čas, da se novo letalo vključi v iransko vojsko, tako v smislu sistemov zračne obrambe kot usposabljanja pilotov," je dejal.

"Pomembno je tudi omeniti, da bo to orožje v kontekstu iranskih vojaških potreb uporabljeno kot obrambni sistem," je dodal. "Iran ima druge rakete za kopenske napade in bo obdržal S-400, da zaščiti svoj zračni prostor."

Opozoril je tudi, da število Su-35, zlasti prva dobava 24, "ni dovolj za premik ravnovesja moči v regiji."

"Spet jih bomo uporabili za obrambo pred izraelskimi in ameriškimi zračnimi napadi in upam, da jih odvračamo," je dejal.

Kljub tem omejitvam Devine skrbi, da bi dobava teh oborožitvenih sistemov lahko pospešila preventivni napad Zahoda na Iran.

»Edina skrb, ki bi me imel, je, da bi lahko Zahod pospešil časovnico za napade proti širjenju orožja, ker ga skrbi, da bodo operativni Su-35 in S-400 otežili njihovo sposobnost zadeti iranske tarče, in zato meni, da je okno priložnosti se zapira,« je dejal.