Cene stanovanj v državah, kot so Kanada, Avstralija in ZDA, so na robu padca, piše glavni ekonomist Capital Economics. Vendar pa ne more vsaka država pričakovati enakega padca cen.
Glede na torkov zapis glavnega ekonomista Capital Economics Neila Shearinga naraščajoče obrestne mere ne obremenjujejo stanovanjskega trga le v ZDA. Nizke obrestne mere so povzročile "izjemno - in izjemno globalno" rast cen stanovanj, piše ekonomist.
Zdaj, ko so obrestne mere spet na pohodu, "je vse več znakov, da to povišanje stroškov izposojanja - in pričakovanje prihodnjih povišanj - že spodbuja ostre padce na stanovanjskih trgih v razvitih gospodarstvih," piše Shearing.
Cene stanovanj v ZDA so v večjem delu pandemije rasle hitreje kot običajno, saj so obrestne mere padle na zgodovinsko najnižje vrednosti. Cene stanovanj so bile aprila na državni ravni za 20.6 % višje kot v istem mesecu lani, kažejo najnovejši podatki nacionalni indeks S&P CoreLogic Case-Shiller.
Pričakuje, da bo recesija v naslednjih nekaj letih zmanjšala bruto domači proizvod v ZDA, Združenem kraljestvu, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji med 0.5 % in 2 %. To bi lahko povzročilo, da bosta Kanada in Nova Zelandija ohranili obrestne mere nižje od pričakovanih, ugotavlja, vendar tega ne moremo reči za ZDA in Združeno kraljestvo. Malo verjetno je, da bodo stanovanjske težave odvrnile Federal Reserve in Bank of England od zaostrovanja politike. v naslednjem letu,« piše.
Padec nepremičnin ni takoj enak padcu cen, piše ekonomist. Poročilo omenja štiri stopnje upada nepremičnin, vključno s prvo fazo, ko razpoloženje na stanovanjskem trgu upade, drugo fazo, v kateri pade obseg prometa kupcev, tretjo fazo, ki jo opredeljujejo upadi meritev dejavnosti na stanovanjskem trgu, in četrto, v kateri cene padejo .
Po besedah Shearinga so države, kot so ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Švedska, v tretji fazi. "Dejstvo, da so se kazalniki v prvih treh fazah upada tako hitro spremenili, nakazuje, da bi morali kmalu pričakovati padce cen na vseh teh trgih."
Ekonomist ne pričakuje, da bodo vse naštete države doživele enako znižanje cen. Shearing predvideva največje padce v Kanadi in Novi Zelandiji, kjer bi cene lahko padle za 20 %. Cene v Avstraliji naj bi padle za 15 %, na Švedskem pa od 10 % do 15 %. Najmanjši padec bo v Združenem kraljestvu, kjer naj bi padel med približno 5 % in 10 %, in v ZDA, kjer naj bi padec znašal približno 5 %, pravi ekonomist.
Capital Economics je pred kratkim izjavil, da se bodo ZDA verjetno izognile padcu cen stanovanj, ko bodo obrestne mere naraščale zaradi naklonjenosti države posojilom s fiksno obrestno mero, strogih kreditnih pogojev in razmeroma močnega trga dela.
Shearing tudi ne pričakuje, da bo stanovanjski trg nazadoval v enakem obsegu kot v letu 2000. "Takrat je balon cen stanovanj napihnila hitra širitev hipotekarnega dolga, ki so jo olajšali ohlapni predpisi in ohlapni posojilni standardi," piše. "Ko je balon počil, so se lastniki stanovanj znašli v negativnem lastniškem kapitalu in prisilna prodaja je ustvarila samookrepljeno spiralo navzdol."
Lastniki stanovanj in banke so danes na drugem mestu, ugotavlja. Dolg gospodinjstev predstavlja manjši delež prihodkov, kot je bil med letoma 2000 in 2007, medtem ko lahko banke zaradi predpisov po krizi bolje prenesejo upad stanovanjskega trga, piše v poročilu.
Kljub temu analitik ugotavlja, da bi upad lahko povzročil težave v razvoju, gradnji in nebančnem finančnem sektorju. "Padci lahko odkrijejo ranljivosti na področjih, ki jih je težko predvideti," piše.
Pišite Shaini Mishkin na [e-pošta zaščitena]