Nemčija poziva k sodišču za Putinov zločin agresije

16. januarja 2023 nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock se imenuje za ustanovitev posebnega sodišča za pregon ruskih voditeljev zaradi agresije v Haagu. zunanji minister Baerbock je poudaril, potrebo po pošiljanju »zelo jasnega sporočila ruskemu vodstvu (…) in s tem tudi vsem drugim na svetu, da agresivna vojna na tem svetu ne bo ostala nekaznovana.« Zunanji minister Baerbock je nadalje pozval, naj se razišče, ali ruski zločini pomenijo genocid. Izjava sledi napovedi Francije decembra 2023, da je obravnavanje zločina agresije prednostna naloga. Francija v izjavi tudi "v celoti podpira [ed] ukrajinski pravosodni sistem in Mednarodno kazensko sodišče, ki imata pristojnost za izvajanje nepristranskih, neodvisnih preiskav, katerih cilj je zagotoviti odgovornost odgovornih za takšne zločine." Ker podpora sodišču za zločin agresije narašča, narašča tudi pritisk na Združene države in Združeno kraljestvo, da opredelita svoje stališče do tega vprašanja.

Zunanji minister Baerbock je v svoji izjavi pozval k reformi mednarodnega kazenskega prava, da bi odpravili vrzel, ki Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) preprečuje, da bi preganjalo kaznivo dejanje vodenja agresivne vojne. V sedanjem stanju ta vrzel pomeni, da ICC ne more sodelovati v zvezi z ruskim zločinom agresije.

Medtem ko ima Mednarodno kazensko sodišče pristojnosti za preiskavo vseh dejanj genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih na ozemlju Ukrajine, ne more izvajati svoje pristojnosti v zvezi z zločinom agresije na Ukrajino. To je zato, ker je dejanje agresije zagrešila Rusija, država, ki ni pogodbenica Rimskega statuta. Ena od možnosti bi bila, da Varnostni svet ZN zadevo predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Vendar bi takšen poskus blokirala Rusija, stalna članica Varnostnega sveta ZN s pravico veta.

Nov poziv k še eni pravni poti je dopolnitev ukrepov, ki trenutno potekajo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, Meddržavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Predlog je ustanovitev posebnega sodišča, Posebnega sodišča za kaznovanje zločina agresije proti Ukrajini (Posebno sodišče), z omejenim poudarkom na zločinu agresije, ki ga tri druga sodišča ne pokrivajo. Kot strokovnjaki Navedite, »Da bi pomagali premagati gnusne poskuse predsednika Putina, da uniči mir v Evropi, je čas, da ustanovimo takšno posebno sodišče. S tem ravnamo solidarno z Ukrajino in njenim prebivalstvom ter sporočamo našo odločenost, da zločina agresije ne bomo tolerirali in da ne bomo pustili neprevrnjenega kamna, da bi končali strašne dogodke, ki smo jim zdaj priča, in s tem zagotovili da so tisti, ki so sprožili takšne grozote, osebno odgovorni po kazenskem pravu, tako da je lahko pravici zadoščeno.«

16. januarja 2023 je skupina več kot 100 strokovnjakov objavila a Izjava poziva k ustanovitvi posebnega sodišča. Pojasnili so, da »je treba ustanoviti posebno sodišče – ​​na enakih načelih, kot so leta 1941 vodile zaveznike – za preiskavo dejanj agresije Rusije, ki ji pomaga Belorusija, v Ukrajini in ali ta predstavljajo zločin agresije. Poleg preiskovanja in obtožbe proti predsedniku Vladimirju Putinu bi sodišče lahko za odgovornost zahtevalo tudi člane ruskega in morda beloruskega sveta za nacionalno varnost ter politične in vojaške voditelje te očitno nezakonite vojne. (…) Sodišče bi se oprlo na mednarodno pravo, ki prepoveduje agresijo, in na domačo zakonodajo Ukrajine – ki agresijo določa kot kaznivo dejanje.«

Medtem ko številne države podpirajo ta korak, se Združene države in Združeno kraljestvo še naprej izogibata izražanju podpore pobudi zaradi zaskrbljenosti zaradi precedensa, ki bi ga lahko postavila. Čeprav lahko odloži ustanovitev posebnega sodišča, je ne sme preprečiti. Čim prej je treba obravnavati ruski zločin agresije. Poleg tega je treba poslati jasno sporočilo vsem drugim diktatorjem, ki bi lahko imeli Putinove aspiracije.