Nemški premog, francoska jedrska jedrska jedrska jedrska enota vržejo Evropo globlje v energetsko krizo

Številne osupljive novice, povezane z energijo, še naprej prihajajo iz Evrope vsakodnevno, medtem ko kolektivne odločitve EU in različnih nacionalnih vlad, da poskušajo prezgodaj pospešiti »energetski prehod« s fosilnih goriv na obnovljivo energijo, še naprej podpirajo vse večja svetovna energetska kriza.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck napovedal v nedeljo da namerava njegova vlada to poletje ponovno aktivirati elektrarne na premog, da bi ohranila vse manj zaloge zemeljskega plina v državi. "Za zmanjšanje porabe plina je treba za proizvodnjo električne energije porabiti manj plina," je dejal Habeck, "namesto tega bo treba več uporabljati elektrarne na premog."

Minister Habek je kot razlog za zadnjo nemško energetsko krizo izpostavil nedavno odločitev Rusije, da zmanjša dotok zemeljskega plina v Evropo po svojem plinovodnem sistemu Severni tok 1. Minister za gospodarstvo je pojasnil, da bo cilj ponovno napolniti skladišča zemeljskega plina v državi v pripravah na prihajajočo zimo in opozoril, da bo "sicer pozimi res tesno." Ravni skladišč zemeljskega plina v Nemčiji so trenutno na zgodovinsko nizki ravni, 57 %.

Medtem je v Franciji, New York Times
NYT
poročali v nedeljo da se državno električno omrežje to poletje sooča z možnostjo izpada električne energije zaradi dramatičnega zmanjšanja proizvodnih zmogljivosti iz jedrske flote. Jedrska energija običajno zagotavlja več kot 2/3 francoske električne energije, državi pa omogoča tudi izvoz električne energije v druge evropske države prek svojega nacionalnega operaterja elektrarne Électricité de France ali EDF.

EDF za nenavadno raven izpadov krivi prevladujoči vročinski val in "skrivnostni pojav stresne korozije" v nekaterih svojih starajočih se jedrskih elektrarnah, od katerih mnoge ostanejo v obratovanju po začetnem predvidenem življenjskem ciklu. Ob upoštevanju dejstva, da ima EDF že 43 milijard evrov dolga in da se bo raven dolga kmalu povečala zaradi dogovora, ki ga je podjetje nedavno sklenilo z ruskim operaterjem jedrske elektrarne Rosatom, francoska vlada zdaj razmišlja o možnosti nacionalizacije EDF za preprečiti finančno katastrofo.

Nemška vlada se je odločila, da bo v zadnjih letih rešila lastno "problem" z jedrsko energijo, tako da se je odločila upokojiti vse svoje lastne elektrarne, pri čemer državi ne pušča nobene druge možnosti, razen ponovnega aktiviranja mirujočega zemeljskega plina in elektrarn na premog, ki močno onesnažujejo, ko njen močno subvencioniran veter industrija ni izpolnila svojih obljub od lanskega poletja. Pomanjkljivost je seveda v tem, da morajo Nemčija in večina drugih zahodnoevropskih držav uvažati večino svojih potreb po plinu in premogu zaradi svojih nadaljnjih odločitev, da zavrnejo izkoriščanje lastnih mineralnih surovin kot sredstva za povečanje svoje energetske varnosti. Te države so se na splošno odločile zanašati se na najbližji in najcenejši vir teh fosilnih goriv, ​​Rusijo, kljub doslednim opozorilom več ameriških predsedstev pred Bidenom, da je to jasno varnostno tveganje.

Zaradi teh zavestnih odločitev o energetski politiki so se Nemčija, Francija in preostala Evropska unija znašle v bistvu nemočne, da bi se na invazijo Vladimirja Putina na Ukrajino konec februarja odzvale s kakršnimi koli učinkovitimi sankcijami proti ruski energetski industriji. Ker v bistvu nimajo resnične energetske varnosti, so se tudi znašli ranljivi za Putinovo izvajanje geopolitičnih vzvodov, kar je razvidno z nenehno naraščajočimi omejitvami Rusije pri izvozu nafte, plina in premoga v Evropo. Ker Indija, Kitajska in druge države uvoznice niso udeleženke v režimu sankcij, Rusija od začetka vojne postopoma nadomešča evropske trgovinske partnerje z novimi partnerji v Aziji in drugih delih sveta.

Zaradi pomanjkanja energetske varnosti v Evropi in njenega geopolitičnega vzvoda je Washington Post poročali prejšnji teden da so ruski prihodki od nafte v prvih 100 dneh po invaziji na Ukrajino 24. februarja poskočili na nove rekordne ravni. Glede na novo študijo Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) je bila "Kitajska največji uvoznik, ki je v tem obdobju kupila za več kot 13 milijard dolarjev fosilnih goriv, ​​sledila ji je Nemčija za približno 12.6 milijarde dolarjev."

Enaka dinamika je bila v teh 100 dneh, ko gre za ruski izvoz zemeljskega plina. Francija je največji uvoznik ruskega UZP, medtem ko je Nemčija uvažala največje količine ruskega plinovodnega plina.

Ti dve državi bodo zdaj ugotovili, da so njihove možnosti, povezane z oskrbo z zemeljskim plinom, dodatno omejene zaradi lastne zvestobe Bidenove administracije svoji politiki energetskega prehoda Green New Deal. Nemčija, Francija in druge evropske države uvoznice zemeljskega plina polagajo velik del svojih upov, da bodo pocenile rusko oskrbo s plinom nadomestile z dražjim uvozom UZP iz Združenih držav.

Ameriška industrija bi rada lahko zapolnila to potrebo, predsednik Biden pa je slavno obljubil, da bo to storil na tiskovni konferenci v začetku marca. Vendar je od takrat postalo kristalno jasno, da Bidenove regulativne agencije nimajo namena obrniti smeri in začeti pospešeno odobravati dovoljenja za olajšanje širitve kritične infrastrukture za plinovod in izvoz UZP, ki bi bila potrebna za izpolnjevanje potreb Evrope. Žalostna realnost je, da dokler Joe Biden ostane na funkciji, je malo verjetno, da bo Amerika postala zanesljiv partner, ki ga potrebuje Evropa, da bi se osvobodila lastne podrejenosti Rusiji pri oskrbi z zemeljskim plinom.

Vsi ti nesrečni, a zelo predvidljivi izidi so neposredno sledljivi nazaj do evropske – in zdaj Amerike – zvestobe željnemu nizu političnih odločitev o energetski tranziciji. Dokler bo to še naprej prevladujoča filozofija med zahodnimi vladami, bi morali pričakovati, da bomo še naprej videli stalen tok zgodb, kot so tiste, ki so bile navedene zgoraj, ki bodo pritekle iz Evrope in še naprej povzročale globalno energetsko krizo bolj katastrofalno, kot je že postala .