Nemško središče čiste energije je ključno za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina

Trenutni konflikt v Ukrajini in kasnejše sankcije proti Rusiji so poudarili ranljivost Evrope, ko gre za energetsko varnost. Trenutno EU prejme približno 40 % svojega plina, 46 % premoga in 30 % nafte iz Rusije – in nima lahkih nadomestkov, če so oskrbe motene.

Vprašal sem Otta Waterlanderja, glavnega komercialnega direktorja pri TES, kako lahko zeleni vodik in zeleni plin podpirata evropsko energetsko varnost ob soočenju s sankcijami proti Rusiji, hkrati pa prevzameta vodilno vlogo pri podpori EU pri izpolnjevanju njenih obveznosti glede podnebnih sprememb.

TES je zeleno vodikovo podjetje, ki bo pospešilo energetski prehod s svojimi ambicioznimi načrti za razvoj vozlišča zelenega vodika v Wilhelmshavnu v severni Nemčiji. Prek tega kompleksa bo oskrboval z zelenim vodikom in zelenim plinom mobilnostni, industrijski in energetski sektor.

Začnimo z vašimi načrti za središče čiste energije v Wilhelmshavnu. Kaj to pomeni?

»Naša ambicija je zgraditi lokacijo Wilhelmshaven v središče za mednarodno trgovanje z vodikom in temu primerno ustvariti infrastrukturo.

Prvotni načrt je bil, da bo TES do leta 2045 dobavljal 100 % zeleni vodik. Čisti vodik se bo v zgodnjih letih uporabljal kot premostitveno gorivo. Do leta 2030 bo verjetno delitev med čistim in zelenim vodikom 50:50. V začetni fazi se bo v Wilhelmshaven uvozilo 25 teravatnih ur (TWh) na leto zelenega metana, iz katerega je mogoče proizvesti več kot pol milijona ton vodika. To se bo povečalo na 250 TWh na leto in več kot pet milijonov metričnih ton vodika v zadnji fazi. Zeleni vodik se bo proizvajal izključno iz obnovljivih virov, predvsem sonca in v več primerih vetrne in/ali hidroelektrične energije.

V trenutnih nestanovitnih razmerah razumem, da ste predlagali časovne okvire za projekt, da bi pomagali pri reševanju varnostne krize v Evropi.

“Projekt TES-Wilhelmshaven je edinstven po svoji sposobnosti, da doseže načrte Nemčije in Evrope za trajnostno razogljičenje v industrijskem obsegu, hkrati pa skrbno in preudarno obvladuje trenutno energetsko krizo. S hitrim sledenjem temu projektu bo pripomogel k zagotavljanju energetske varnosti Nemčiji in preostali Evropi s pospeševanjem rasti uvoza zelenega plina.

Zaradi zasnove in obsega projekta ima potencial za zamenjavo plinovoda Nordstream 1 ali 2 v smislu oskrbe z energijo. Z zelenim vodikom v svojem jedru je terminal za zeleni plin v Wilhelmshavnu trajnosten, ogljično nevtralen in prehoden ter izpolnjuje kratkoročne in dolgoročne energetske potrebe nemške vlade.

Glede na trenutne razmere in takojšnjo krizo oskrbe s plinom se ta razvoj zdaj hitro razvija, tako da bi poleg predvidenega zelenega plina na lokaciji lahko namestili tudi utekočinjen zemeljski plin (LNG) kot vmesni izredni vir oskrbe z energijo v velikih količine in do zime 2022/23."

EU ima veliko ambicioznih strategij dekarbonizacije, kot sta Fit For 55 in EU Green Deal. Ali za dosego teh ciljev potrebujejo vire energije zelenega plina, kot je vodik?

„Ker si Evropa prizadeva izpolniti svoje obveznosti dekarbonizacije, njenega povpraševanja po energiji – zlasti v sektorju industrije in mobilnosti – ni mogoče zadovoljiti samo z lokalno proizvedeno obnovljivo energijo, kot so veter, sončna energija ali biomasa. Zato sta uvoženi zeleni plin in vodik nujna.

Obnovljivi viri energije so v letu 2020 predstavljali 37.5 % bruto porabe električne energije v EU, s 34.1 % v letu 2019. Več kot dve tretjini celotne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, sta predstavljali vetrna in vodna energija (36 % in 33 %). oziroma). Postopno opuščanje premoga, zemeljskega plina in jedrske energije se je že začelo. Poleg okoljskega vpliva uporabe teh goriv imata tudi škodljive posledice rudarjenja in nerešeno vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov.

Svet za vodik ocenjuje, da lahko vodik zadovolji 18 % svetovnega povpraševanja po energiji in zmanjša eno petino emisij ogljika. Toda to bo povzročilo velike gospodarske stroške. Svet pravi, da bo povečanje vodikovega gospodarstva zahtevalo med 20 in 25 milijard dolarjev vsako leto do leta 2030.

Junija 2020 je Nemčija predstavila svojo nacionalno vodikovo strategijo (NHS). Bila je ena prvih držav na svetu, ki je to storila, tudi pred EU. Le mesec pozneje je nemška zvezna omrežna agencija izdala dokument o ureditvi vodikovih omrežij. Pred dobrim letom dni je v Nemčiji začel veljati nov Zakon o obnovljivih virih energije (EEG 2021), ki je prvič vseboval posebne določbe za podporo proizvodnji in industrijski uporabi zelenega vodika.

V začetku marca je Evropska komisija predstavila predloge za nadaljnjo krepitev obnovljivih virov energije in štirikratno povečanje trenutnih ciljev za leto 2030 za oskrbo z zelenim vodikom s 5.6 milijona metričnih ton na 20.6 milijona metričnih ton. To je del na hitro sestavljene strategije za zmanjšanje odvisnosti EU od ruskega plina za dve tretjini že ob koncu tega leta.

Zakaj se zeleni vodik ne proizvaja v Nemčiji ali Evropi?

»Proizvodnja zelenega vodika potrebuje obnovljivo energijo, ki je Nemčija in širša evropska cona nimata v izobilju. Zato je edina smiselna možnost, da se surovina proizvaja na lokaciji, ki ima bogate in rezervne obnovljive vire energije. Proizvodne lokacije nameravamo postaviti v državah z bogatimi obnovljivimi viri energije, da bi zagotovili diverzifikacijo oskrbe, svoje prve projekte pa usmerjamo v stabilno regijo Bližnjega vzhoda.

Za projekt Wilhelmshaven se bo vodik proizvajal na Bližnjem vzhodu, ciljamo pa na razvoj projektov elektrolize v obsegu 1-2 gigavata (GW) ali več. V prvi fazi projekta bo v naš terminal v Nemčiji uvoženih približno 25 TWh zelenega plina za proizvodnjo približno pol milijona ton vodika. Ko bodo vse faze končane, bo preko Wilhelmshavna letno na voljo 250 TWh zelene energije, kar ustreza več kot petim milijonom metričnih ton vodika.

Obstaja veliko odtenkov vodika z različnimi okoljskimi odtisi. Ali bo ves vodik, uporabljen v projektu, zeleni vodik?

Zmogljivost za proizvodnjo zelenega vodika se bo postopoma povečevala. Če je povpraševanje večje od ponudbe, bo nekaj čistega vodika uporabljeno kot premostitveni vir energije. Vendar pa je cilj, da bo elektrarna čim hitreje izvajala izključno zeleni vodikov cikel. Ta pristop bo TES omogočil hiter napredek in znatno zmanjšanje emisij. Vzporedno se lahko nemudoma začnejo nadgrajevati industrijske in mobilnostne vrednostne verige v pripravah na uporabo čistega in zelenega vodika.

Ali lahko razložite poslovni model TES, ki je zasidran na konceptu ogljičnega krožnega gospodarstva, kjer se CO2 nikoli ne izpusti, ampak se sistematično reciklira?

Obstajajo tri poti za uporabo zelenega plina: zgorevanje v kompatibilnih elektrarnah z zajemanjem ogljika, neposredna uporaba v industrijskih grozdih ali mobilnost. Za spodbujanje energetskega prehoda in zmanjšanje emisij CO2 bo energetski sistem zaprta zanka, v kateri bo ves CO2 zajet in vrnjen v oskrbovalno verigo ali ločen.

Za pretvorbo zelenega vodika v zeleni metan uporabljamo CO2, zajet v evropskih industrijskih procesih. Ta CO2 se nikoli ne izpusti in služi kot transportni nosilec za zeleni vodik. To načelo se razteza tudi na TES – naš cilj je reciklirati CO2 iz naših dejavnosti na nižji stopnji ter CO2, vrnjen od odjemalcev zelenega metana.