Apartheid spolov proti ženskam in dekletom v Afganistanu

6. marca 2023 je Richard Bennett, posebni poročevalec Združenih narodov o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu, predstavljeni svoje poročilo o razmerah v Afganistanu, v katerem navaja, da se stanje človekovih pravic v Afganistanu od njegovega zadnjega poročila leta 2022 še naprej slabša. Kot navaja njegovo poročilo, so »oblasti sredi novembra 2022 ženskam in dekletom prepovedale dostop do parkov, telovadnic in javnih kopališč ter 21. decembra napovedali takojšnjo izključitev žensk z univerz. Tri dni pozneje, 24. decembra, je bilo ženskam prepovedano delati za domače in mednarodne nevladne organizacije, kar je imelo posledično hud negativen vpliv na humanitarne storitve, ki rešujejo življenja in so ključne za humanitarno zaščito ter druge človekove pravice in razvojne dejavnosti. Sprejeti so bili ukrepi za izbris žensk iz vseh javnih prostorov.

Posebni poročevalec Richard Bennett je v svojem poročilu sklenil, da "kumulativni učinek talibanske sistematične diskriminacije žensk vzbuja zaskrbljenost glede izvrševanja mednarodnih zločinov." Ko pa je predstavljal poročilo, je naveden da je bil »kumulativni učinek omejitev na ženske in dekleta (…) enak spolnega apartheida«.

Apartheid spolov ni mednarodni zločin. Glede na Rimski statut, je apartheid kot zločin proti človečnosti opredeljen glede na vprašanje rasnega zatiranja kot »nečloveška dejanja, ki so podobna tistim iz [Statuta], storjena v okviru institucionaliziranega režima sistematičnega zatiranja in nadvlade ene rasne skupine nad katero koli drugo rasno skupino ali skupinami in storjeno z namenom ohranjanja tega režima.« Čeprav spol ni zajet v tej definiciji, Rimski statut zajema kaznivo dejanje preganjanja zaradi spola kot zločine proti človečnosti, pri čemer "preganjanje" pomeni "namerno in resno odvzem temeljnih pravic v nasprotju z mednarodnim pravom zaradi identitete skupine ali skupnosti" « in »spol«, kar pomeni »dva spola, moški in ženska, v kontekstu družbe«.

Medtem ko apartheid na podlagi spola še ni mednarodni zločin, je tema deležna določene pozornosti, zlasti ker je zatiranje žensk in deklet v Afganistanu in Iranu vedno večje in njihove pravice tako rekoč ne obstajajo.

Karima Bennoune, profesorica prava Lewis M. Simes na pravni fakulteti Univerze v Michiganu, opredeljen spolni apartheid kot »sistem upravljanja, ki temelji na zakonih in/ali politikah, ki uvaja sistematično ločevanje žensk in moških in lahko tudi sistematično izključuje ženske iz javnih prostorov in sfer«. Kot ona razlaga, »spolni apartheid je anatema za [] temeljne norme mednarodnega prava, tako kot je bil rasni apartheid za podobna načela, ki prepovedujejo rasno diskriminacijo. Konec koncev, kot je bil rasni apartheid za temnopolte Južnoafričane, je apartheid na podlagi spola izbris človečnosti žensk. Vsak vidik ženskega obstoja je nadzorovan in preučen.” Karima Bennoune zaključuje da »spolnemu apartheidu ni pobega. Rešitev ne more biti odhod polovice prebivalstva države.”

Marca 2023 je skupina iranskih in afganistanskih pravnih strokovnjakov, aktivistk in voditeljic z vsega sveta začela mednarodno kampanjo "Konec spolnega apartheida” za ozaveščanje o izkušnjah žensk v Iranu in Afganistanu, ki živijo v apartheidu na podlagi spola, in spodbuditi vlade k ukrepanju, vključno z razširitvijo pravne definicije apartheida v skladu z mednarodnimi in nacionalnimi zakoni, da bi vključevala apartheid na podlagi spola.

Ker se položaj žensk in deklet v Afganistanu in Iranu slabša in kakršen koli politični »dialog« z oblastniki ni prinesel nobenih otipljivih sprememb, je ključnega pomena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za boj za te ženske in dekleta, njihovo sedanjost in njihova prihodnost. Leta 2023 ne moremo tolerirati zatiranja takšnega obsega. Mednarodna skupnost mora stopiti skupaj za ženske in dekleta Afganistana in Irana.