Kmetje lahko dobijo tako, da obrobna zemljišča pustijo kot habitat

Kmetje lahko izgubijo denar, ko polje zapolnijo s pridelki od roba do roba, je v petek dejal strokovnjak, medtem ko bi lahko imeli koristi od prepoznavanja in obnavljanja nedonosnih površin na poljih.

"Znotraj polja so lahko majhna območja, ki so manj donosna," je povedala Claire Kremen, ekologinja in uporabna biologinja za ohranjanje narave Univerze v Britanski Kolumbiji.

»Ne govorim o prepoznavanju velikih pokrajin, ki so obrobne. Govorim o znotraj kmečke njive ali tik ob mejah kmečke njive – če je tako – o zemljiščih, ki so manj produktivna. Poiščimo ta zemljišča, kajti če ta zemljišča vzamete iz proizvodnje, je to za kmeta manj škoda in bi lahko dejansko naredilo njihovo kmetijo bolj dobičkonosno.«

Globalno pozicioniranje je ena izmed tehnologij, ki omogoča tovrstno natančno kmetijstvo, je dejal Kremen. GPS lahko pove kmetom natančno, kje so na polju, medtem ko kombajn beleži pridelek, kar omogoča prepoznavanje posebnih območij z nizko produktivnostjo. Z obnavljanjem habitata na teh neproduktivnih območjih lahko kmetje zmanjšajo stroške dela, semen, gnojil, pesticidov in goriva, je dejal Kremen, hkrati pa izboljšajo opraševanje, zatiranje škodljivcev, nadzor bolezni, kakovost vode, zdravje tal, nadzor erozije in shranjevanje ogljika.

Kremen je izpostavil UK študija vodi Richard Pywell iz britanskega centra za ekologijo in hidrologijo. V tej študiji so kmetje zasadili vogale in robove polj z habitatom opraševalcev in ptic. Iz pridelave so odstranili kar 8 odstotkov zemlje, ugotovili pa so, da se je proizvodnja prav toliko povečala na preostalih pridelkih, deloma tudi zaradi izboljšanega opraševanja.

"Pri vseh pridelkih se je pravzaprav proizvodnja na njivah z zasaditvami močno povečala," je dejal Kremen. pogovor Petek gosti Univerza v Chicagu. »In skupaj so tako povečali proizvodnjo, da ni bilo razlike v celotni proizvodnji, kljub temu, da so iz proizvodnje odvzeli do 8 odstotkov zemlje. In tudi ni bilo bistvene razlike v dobičku med zdravljenjem."

V teku so prizadevanja, da bi več kmetov poskusilo to obliko obnove habitata, je dejal Kremen, vendar mnogi kmetje potrebujejo pomoč pri vnaprejšnjih stroških in dostopu do tehnologije.

"Če lahko pomagate kmetom pri načrtovanju dobička, v bistvu na njihovi kmetiji, lahko vidijo 'Vau, izgubljam denar na tem delu svojega polja, ne bi bilo tako slabo, če bi to postavili v habitat'," je rekel Kremen.

Kremen meni, da je to »razburljiv« korak k obsežnejšim prizadevanjem, ki so potrebna, da bi kmetijstvo postalo manj sovražno do biotske raznovrstnosti in podnebja. Kmetijstvo je odgovorno za krčenje gozdov, za nekatere najbolj škodljive toplogredne pline, za onesnaženje s hranili in usedlinami, toksine iz pesticidov, herbicidov in fungicidov.

"To je le del problema," je dejala o kmetijstvu, "vendar je velik del problema."

Vendar pa ni nujno, da je, je dodala. Kmetije in upravljani gozdovi lahko proizvajajo izdelke za ljudi, hkrati pa varujejo biotsko raznovrstnost in blažijo podnebne spremembe. Kmetje lahko te koristi dosežejo z mešanimi zasaditvami, daljšimi in bolj raznolikimi kolobarjenjem, živimi mejami, varovalnimi pasovi, obrežnimi koridorji, gozdovi, travniki, namakanjem naravnih površin.

"Krčenje gozdov je najlažji preprost način - samo širite, namesto da bi poskušali uporabiti zemljišča, ki jih že imamo," je dejala. »Težava je v tem, da je toliko zemljišč zapuščenih, kmetijskih zemljišč, in to je nekaj, kar se resnično ne upošteva, ko ljudje poskušajo primerjati te kmetijske sisteme.

»Rekli bodo, ne moremo ne opravljati konvencionalno kmetijstvo, ker moramo nahraniti svet. In to je zato, ker je običajno kmetijstvo – ko odlagate vse te kemikalije – precej produktivno in proizvede veliko hrane. Pozabljamo pa, da se v določenem trenutku (zemlja) izčrpa in je sploh ni mogoče uporabiti in je zapuščena. Torej ta del naše zemlje ne hrani več sveta. Zato bi morali upoštevati tudi, da se nekatera od teh zemljišč šele nekako izvlečejo. Potem gredo ljudje posekat še gozd. To so stvari, ki jih želimo preprečiti."

Vir: https://www.forbes.com/sites/jeffmcmahon/2022/03/27/farmers-can-profit-by-setting-aside-marginal-lands-as-habitat/