Najnovejši evropski 'zeleni novi dogovor' je nasprotje ameriškemu zakonu o inflaciji

Odkar je predsednik Biden podpisal zakon o zmanjševanju inflacije (IRA), je Evropa v ofenzivi. Žal so se zmotili, če so mislili, da je Bidnova "sodelovati z zavezniki" pristop je pomenil, da bo Evropo prosil, naj odobri trgovinsko in gospodarsko razvojno politiko vlade ZDA. Ta zakon, ki so ga mnogi poimenovali podnebni zakon, spodbuja gospodarstvo po uporabi fosilnih goriv z davčnimi spodbudami. Tisti, ki res dobil evropsko kozo je bila prepoved davčnih dobropisov do 7,500 $ za električna vozila, ki izpolnjujejo zahteve zakona regionalne vsebinske zahteve. To bi izločilo uvoz Mercedesov, Audijev, BMW-jev in Volkswagnov, zaradi česar bi njihova električna vozila samodejno postala dražja od tistih, ki izpolnjujejo pogoje za davčno olajšavo doma.

Washington pa je bil glede tega vprašanja neomajen.

IRA z nekaterimi ukrepi že deluje. BMW je dejal oktobra da bi vložil 1.7 milijarde dolarjev v proizvodnjo električnih vozil v ZDA. To pomeni nova delovna mesta s srednjim dohodkom in nove davčne prihodke za državo.

"Številna evropska podjetja so že objavila, da pripravljajo načrte za povečanje svojih naložb v ZDA," pravi analitičarka Barclays Capital Maggie O'Neal iz Londona.

Poleg BMW je navedla norveško baterijsko skupino Freyr in italijansko podjetje za sončno energijo Enel. »Od sprejetja IRA je bilo v ZDA napovedanih vsaj 20 novih ali razširjenih proizvodnih obratov za čisto energijo, polovica od njih pa je tujih podjetij,« pravi.

Tako zdaj Evropa prihaja s svojo večjo, slabšo različico zelenega novega dogovora; posel, s katerim se hvalijo od napoveduje v letu 2019.

Skupaj z dejstvom, da je njihov prejšnji osnovni dobavitelj zemeljskega plina — Rusija persona non grata tam se Evropa trudi najti nove zamenjave za rusko gorivo in dohiteti ameriško politiko, zlasti za električna vozila.

Evropa spet postane zelena

Zakon o zmanjševanju inflacije predstavlja resno tveganje za evropsko avtomobilsko proizvodnjo. Zakon podjetjem ponuja milijarde dolarjev davčnih olajšav za spodbujanje naložb v tehnologije čiste energije pri nas, ne le za avtomobilsko dobavno verigo. Za odrivanje in konkurenco Evropska komisija poziva članice EU, naj se odzovejo z davčnimi olajšavami in subvencijami kot protiutežjo. In pospešiti postopke za naložbe v gospodarstvo po uporabi fosilnih goriv, ​​ki ga ima Evropa tako rada.

Evropska komisija je 1. februarja predstavila sveženj predlogov, imenovan Industrijski načrt Green Deal za Net-Zero Age (GDIP) za podporo evropski proizvodni bazi po uporabi fosilnih goriv. Uradno je predstavljena kot prava "industrijska politika" za Evropo, ki bi "podprla dvojni prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, naredila industrijo EU bolj konkurenčno na svetovni ravni in okrepila odprto strateško avtonomijo Evrope."

Ta novo zeleni novi dogovor "označuje veliko spremembo v primerjavi s preteklo retoriko Komisije," pravi Philippe Gudin, evropski ekonomist za Barclays v Parizu. Stari zeleni novi dogovor, napovedan v Trumpovih letih (kot protiukrep in znak kreposti po Trumpovem izstopu iz pariškega podnebnega sporazuma), je bil v glavnem osredotočen na pravila konkurence, prosto trgovino in je imel malo vpletenosti vlade v novo gospodarstvo čiste tehnologije.

To se je spremenilo.

Za to ni dodeljen denar. Toda denar je tam in morda ga bo do poletja prišlo še več.

Velike industrijske sile, namreč Nemčija, bodo imele prednost pred Španijo in Portugalsko glede na to, koliko si lahko privoščijo porabiti. Na primer, Nemčija si lahko privošči, da se odreče nekaterim davčnim prihodkom. Španija in Portugalska bosta to težko dosegli. Večina evropske avtomobilske industrije je s središčem v Nemčiji, Franciji in Italiji, vendar ima Španija nekaj solarne proizvodnje.

Po številkah, ki jih je januarja objavila Evropska komisija, Nemčija in Francija predstavljata skoraj 80 % od 672 milijard evrov, odobrenih za državno pomoč, ki ni povezana z zelenim dogovorom. Italija se je pred kratkim pridružila Španiji in pozvala k financiranju po vsej EU, da bi zagotovili, da industrijska osnova zelene tehnologije ne bo le francoska in nemška.

Kar zadeva denar, Komisija pravi, da je v novih energetskih predpisih na voljo približno 270 milijard evrov, predvsem prek REPowerEU, ki jih je mogoče uporabiti skupaj s skladom za inovacije in InvestEU. Temu želijo vreči kuhinjsko korito, da bi konkurirali ZDA, da se proizvajalci ne preselijo tja in izvažajo v Evropo. Evropska unija je za Kitajsko naš drugi največji trgovinski primanjkljaj.

Barclays napoveduje, da bi lahko bil makroekonomski vpliv GDIP na EU večji od 1.5 odstotne točke dodatnega BDP, pričakovanega iz sklada za okrevanje po pandemiji, znanega kot Načrt okrevanja NextGenerationEU (NGEU). Brez teh ukrepov zelenega dogovora bi bil industrijski sektor v Evropi "verjetno dramatično prizadet", pravi Barclays.

Za razliko od IRA pa GDIP nima enotnega proračuna. Barclays pravi, da bo uporabil za zdaj nedodeljena sredstva iz NGEU in REPowerEU, ki je bil ustanovljen maja, da bi zmanjšal odvisnost EU od Rusije. Barclays ocenjuje, da bo javna poraba v 440-letnem obdobju znašala več kot 10 milijard dolarjev. Čeprav ni enostavno narediti neposredne primerjave, IRA je porabila 336 milijard dolarjev.

Barclays meni, da bi lahko dodatno financiranje v Evropi napovedali po volilni sezoni maja 2024.

Ne bo lahko. EU je identificirala 210 milijard evrov vredno finančno luknjo za naslednja štiri leta, ko se poskuša ločiti od ruske energije. Ob predpostavki, da se ne bodo vrnili na ruske trge nafte in plina, bo Evropa še naprej iskala nove vire starega goriva, vključno s premogom, in financiranje za izgradnjo tehnologij, potrebnih za novo energijo – naj gre za baterije, vetrne turbine ali sončno energijo.

Kitajska je velik igralec na teh trgih in Evropa je odvisna od njih.

Zato je GDIP motiviran tudi s tveganji, povezanimi s Kitajsko.

Strategija IRA in EU Green Deal sta bila ustvarjena za obravnavanje varnosti oskrbe z energijo in tveganj v dobavni verigi. Oba paketa sta poskusa diverzifikacije dobavnih verig stran od Rusije in Kitajske.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je zvenela kot članica Capitol Hilla, je prejšnji mesec na Svetovnem gospodarskem forumu dejala, da želi EU "posmehovati se namesto ločiti« iz Kitajske.

Energijska odvisnost Evrope od Kitajske se je povečala. Materiali za baterije za električna vozila in sončna energija so tesno povezani s kitajskimi dobavnimi verigami. V prvi polovici leta 2022 je evropski uvoz kitajskih sončnih kolektorjev poskočil za 137 % v primerjavi z letom 2021.

EU ni več vezana na uvoz ruskega plina za približno 35 % svoje dobave plina. Toda Kitajska zdaj predstavlja 75 % celotnega uvoza solarnih panelov v EU, pravi Barclays.