(Bloomberg) — Centralne banke evrskega območja bodo v prihodnjih tednih razkrile svoje prve znatne izgube po desetletju tiskanja denarja, s čimer napovedujejo novo dobo nadzora in možnost reševanja davkoplačevalcev.
Najbolj brano iz Bloomberga
Ko bo Evropska centralna banka v četrtek razkrila letne rezultate, naj bi uradniki opozorili na velike primanjkljaje v letošnjem in naslednjem letu po vsej regiji, saj višje obrestne mere močno povečajo stroške servisiranja vlog, zbranih s kvantitativnim sproščanjem.
Objava ECB bo napovedala vrsto nerodnih nacionalnih poročil, pri čemer se bo nemška Bundesbank morda soočila z največjim udarcem od vseh.
"Rezultati bodo za številne banke že leta 2022 postali negativni zaradi neusklajenosti obrestnih mer za sredstva in obveznosti," je v intervjuju dejal guverner Bank of Portugal Mario Centeno. "Zdaj se financiramo po višjih obrestnih merah, ki se ne ujemajo z donosom obveznic in vsemi vrstami dolgov v bilanci stanja centralne banke."
Izgube v euroobmočju bi dodale seznam primerov na svetovni ravni, pri čemer sosednja Švicarska narodna banka izstopa po svojem rekordnem primanjkljaju prejšnji mesec. Obeti so nekatere uradnike vznemirili zaradi nevarnosti, da bodo osvetlili finančno oskrbo regije in morebitne fiskalne posledice.
Banka za mednarodne poravnave je ta mesec vztrajala, da takšni rezultati niso pomembni, da lahko centralne banke delujejo z negativnim kapitalom in da ne morejo bankrotirati. Predvsem uradniki trdijo, da izgube nimajo vpliva na denarno politiko.
Kljub temu je ECB kritizirala denarne primanjkljaje drugod v Evropski uniji, njena lastna pravila pa lahko od vlad zahtevajo, da namenijo denar za nacionalne centralne banke. Možno je celo, da bo frankfurtska institucija sama potrebovala pomoč.
Po besedah Daniela Grosa, člana upravnega odbora Centra za evropske politične študije v Bruslju, bo Bundesbank za leto 2022 verjetno zabeležila majhne izgube, ki se bodo leta 26 povečale na 28 milijard evrov (2023 milijard dolarjev), če bodo obrestne mere ECB ostale na trenutni ravni.
To bi izbrisalo 20 milijard evrov rezervacij za izgube pri programih nakupa sredstev ter 5 milijard evrov kapitala in rezerv. Za normalno podjetje bi to lahko pomenilo plačilno nesposobnost.
Tiskovni predstavnik Bundesbank je zavrnil takojšen komentar, ko je Bloomberg kontaktiral.
Gros pričakuje opozorilo v letnih računovodskih izkazih in da se bo Bundesbank "poskušala tiho pogajati o kapitalski infuziji iz Berlina" še letos.
Vendar pa so v zadnji epizodi ponavljajočih se izgub v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uradniki primanjkljaj prenesli v naslednja leta, kar je povečalo možnost, da bi to lahko storili znova.
Tudi drugi partnerji se leta 2023 soočajo z velikimi izgubami, vendar ne dovolj, da bi izbrisali kapital. Gros pričakuje, da bodo v Franciji znašali 17 milijard evrov, v Italiji 9 milijard in na Nizozemskem 5 milijard evrov. Če bodo obrestne mere leta 2024 ostale visoke, bi tudi nizozemski in francoski centralni banki tvegali negativni kapital.
Septembra je šef nizozemske centralne banke Klaas Knot svojo vlado opozoril na "kumulativne izgube, ki bodo precejšnje" v prihodnjih letih. "V skrajnem primeru bo morda potreben kapitalski vložek" davkoplačevalcev, je dejal.
Jerome Haegeli, glavni ekonomist pri Swiss Re in nekdanji uradnik SNB, je dejal, da bodo centralne banke in njihovi programi tiskanja denarja verjetno izpostavljeni strožjemu političnemu in javnemu nadzoru.
Kombinacijo visoke inflacije – za katero nekateri delno krivijo QE – in kakršnih koli transferjev davkoplačevalcev, potrebnih za preobrnitev negativnih kapitalskih pozicij, je mogoče razumeti kot »super davek na gospodarstva«, je dejal.
"Skupaj s centralnimi bankami, ki ne zagotavljajo več nepričakovanih dobičkov, pomeni, da se javni primanjkljaj povečuje," je dejal. V najslabšem primeru bi zapolnitev finančnih lukenj v centralnih bankah lahko pomenila, da bi vlade »potrebovale še višje davke«.
Dvojni učinek ogroža "najpomembnejše sredstvo centralnih bank, to je njihovo dejansko neodvisnost", je dejal Haegeli.
Izgube nastanejo, ker je ECB ustvarila likvidnost z nakupom 5 bilijonov evrov pretežno državnih obveznic, da bi spodbudila inflacijo in stabilizirala finančne trge med pandemijo. Velik del teh sredstev se je vrnil kot depoziti.
Nacionalne centralne banke zanje plačujejo obresti po obrestni meri ECB, ki zdaj znaša 2.5 %. Ustrezna sredstva so obveznice s fiksnim kuponom, ki v povprečju plačujejo le 0.5 %, pravi Gros.
Čeprav denarne odločitve sprejema ECB, se operacije izvajajo na nacionalni ravni. Bundesbank je najbolj prizadeta, ker so nemške državne obveznice veljale za varen pristan z nizkimi ali celo negativnimi donosi. Banka Grčije, katere nakupi so bili veliko manjši in so bili deležni višjih donosov državnih obveznic, bo verjetno ostala dobičkonosna.
Institucije evroobmočja so predvidevale primanjkljaje. Skupni blažilniki kapitala in rezervacij za izgube v celotnem sistemu po podatkih ECB znašajo 229 milijard evrov. "Centralne banke so v tem kratkem ciklu zelo dobrih rezultatov naredile ogromno rezervacij," je dejal Centeno.
Ti dobički so leta pomagali financirati tudi vladno porabo, preobrat pa zdaj pomeni, da bodo morda potrebna javna sredstva za obnovo bilanc stanja.
V bližnjem primeru je Združeno kraljestvo že odobrilo 11 milijard funtov (13.2 milijarde dolarjev) prenosa na Bank of England v okviru vnaprej dogovorjene odškodnine.
Švicarska centralna banka po največji izgubi v zgodovini ni potrebovala povečanja kapitala, kar je enako približno petini švicarskega BDP. Toda SNB je šele drugič preskočila letno plačilo oblastem in uradniki so začeli krčiti bilanco stanja, kar omejuje prihodnje primanjkljaje.
Izguba v višini 36.7 milijarde AA$ (25.1 milijarde $) avstralske centralne banke je povzročila 12.4 milijarde avstralskih dolarjev negativnega kapitala. Junija je izjavil, da upa, da bo obnovil rezerve z zadrževanjem prihodnjih dobičkov, in ni iskal državne gotovine.
Po besedah vodje BIS Agustina Carstensa je to v redu. Ta mesec je dejal, da centralne banke "lahko in so delovale učinkovito" tudi z negativnim kapitalom. "Bistvo centralnih bank ni dobiček, ampak javno dobro."
Najbolj brano iz Bloombergovega poslovnega tedna
© 2023 Bloomberg LP
Vir: https://finance.yahoo.com/news/euro-area-braces-era-central-050000592.html