Strah EU, da bi jo Rusija zaradi plina odkupila, postaja realnost

Prekinitev dobave plina Evropi je že dolgo eden največjih strahov EU. Ta teden je to postalo resničnost.

Moskva je odločitev o omejitvi količin plinovoda Severni tok 1 do Nemčije krivila za sankcije, uvedene po invaziji na Ukrajino, zlasti tiste s strani Kanade, zaradi katerih je ključna črpalna oprema ostala nasedla v tovarni Siemens Energy v Montrealu.

Toda le redki na zahodu kupujejo moskovsko linijo. Rusija ima dostop do alternativnih oskrbovalnih poti, da ohrani oskrbo izvoznih strank, vendar jih ni želela uporabiti. Ker so znižanja sovpadala z obiskom voditeljev Nemčije, Italije in Francije v Kijevu ta teden, je nemški podkancler Robert Habeck dejal, da so kakršna koli tehnična vprašanja očitno "pretekst" za Rusijo, da stisne evropsko gospodarstvo.

Fatih Birol, vodja Mednarodne agencije za energijo, je dejal, da se zmanjšanja državnega Gazproma zdijo "strateška" poteza Moskve, ki bi Evropo opomnila, da se ne bi smela počutiti "preveč varno ali preveč udobno".

Georg Zachmann, višji sodelavec v možganskem centru Bruegel, je Moskvo obtožil, da se "poskuša igrati deli in vladaj", češ da želi režim predsednika Vladimirja Putina "povečati svoj vpliv na Evropo pred zimo in morebitno poravnavo v Ukrajini".

Če Rusija ne bo hitro obnovila količine, se industrija boji, da bo Evropa težko shranila dovolj plina pred zimskimi meseci, ko bo povpraševanje največje. Toda tudi če se polna oskrba povrne, so dogodki tega tedna dokončno potopili prepričanje, ki je bilo nekoč običajno v industriji, da Rusija ne bo obrnila plinskega orožja na svoje največje stranke.

Tovarna Freeport LNG v Quintani v Teksasu © Maribel Hill prek Reutersa

Jasno je, da je ruska odločitev, ki je zmanjšala zmogljivost na NS1 za 60 odstotkov in povzročila nižji pretok v države od Francije do Slovaške, prestavila energetsko krizo v novo in nevarno fazo.

"Trenutne razmere so eden najslabših izidov, o katerih smo razmišljali," je ta teden dejal Edward Morse, analitik pri Citiju, ko je opozoril, da bodo cene verjetno morale narasti to zimo, da bi omejili povpraševanje, če se ruski tokovi ne bodo vrnili.

Cene plina so že poskočile – z zelo visokih ravni – in so ta teden pridobile več kot 60 odstotkov na približno 130 evrov na megavatno uro. To je povečalo svetovno zaskrbljenost zaradi naraščajoče inflacije, saj se centralne banke trudijo obvladati naraščajoče cene, ne da bi sprožile splošno upočasnitev gospodarstva.

Za nekatere je bilo rusko zmanjšanje plina neizogibno. Evropa je od februarske invazije na Ukrajino jasno pokazala, da želi čim prej odpraviti svojo odvisnost od ruske energije. Po podatkih svetovalne družbe ICIS se je odstotek evropske porabe plina, ki prihaja iz Rusije, od vojne približno prepolovil na 20 odstotkov celotne.

EU se je tudi odločila zaostriti sankcije proti Rusiji, prepovedala uvoz surove nafte po morju in prepovedala zavarovanje za vse tankerje, ki prevažajo rusko nafto, na krovu pa je tudi Združeno kraljestvo.

Laurent Ruseckas, strokovnjak za trg plina pri IHS Markit, je dejal, da bi Moskva kmalu lahko obnovila oskrbo, vendar obstaja tveganje, da bo to zimo podvojila svoj položaj in naredila še večje reze.

"Večja verjetnost je, da je to uvod v glavno oddajo," je dejal in dodal, da se boji, da Moskva vidi potencial za oslabitev sankcij s krepitvijo pritiska na evropsko gospodarstvo.

Črtni grafikon evropskih veleprodajnih cen zemeljskega plina (nizozemski TTF, eur na MWh), ki prikazuje Gazpromove znižanje cen plina v Evropi blizu nedavnih najvišjih vrednosti

"Če je izrecno 'odklopili bomo plin, če ne umaknete sankcij', sem prepričan, da bodo dobili zelo kratek odgovor," je dejal. "Vendar me skrbi, da ima ta pristop dovolj podpore v Moskvi, da je to zelo realna možnost."

Če se ruski plinski tokovi ne bodo kmalu obnovili, bi morala Evropa okrepiti lov na več pomorskih tovorov utekočinjenega zemeljskega plina, da bi ga nadomestila. Toda krhkost te možnosti je bila razkrita v zadnjih štirinajstih tednih.

Požar na terminalu za utekočinjeni zemeljski plin v Teksasu, ki je odgovoren za skoraj 20 odstotkov vseh zmogljivosti za utekočinjanje v ZDA, je tovarno zaprl za vsaj tri mesece in je malo verjetno, da se bo v celoti vrnila do konca leta.

Evropa je imela koristi od manjšega kitajskega povpraševanja po uvoženem gorivu, saj se država spopada s tem, kako nadzorovati koronavirus, vendar ni jasno, kako dolgo bo vztrajala politika »nič Covida«.

Z enim očesom na potencialno težko zimo je bila Nemčija eno redkih večjih gospodarstev, ki je začela spodbujati učinkovitost in poziva državljane, naj to poletje varčujejo z energijo, da bo na voljo več plina za skladiščenje pred hladnejšimi letnimi časi. Italija, kjer se je dobava Gazproma zmanjšala za 15 odstotkov, bi lahko prihodnji teden aktivirala načrt za nujne primere za zmanjšanje porabe plina, vključno z omejevanjem dobave nekaterim industrijskim uporabnikom. Toda drugi, vključno z Združenim kraljestvom, so doslej zavrnili, da bi ohranitev postavila za nacionalno prednostno nalogo.

Druga možnost bi bila kurjenje bolj onesnaževalnega premoga in preučitev drugih politično zahtevnih politik. Plinsko polje Groningen na Nizozemskem je bilo nekoč največje v Evropi, vendar je bila njegova proizvodnja omejena, potem ko je povzročila številna velika potresa, ki so poškodovali zgradbe. V industriji se še vedno obravnava kot ena od možnosti v primeru dolgotrajnega pomanjkanja.

Dolgoročno bo EU uporabljala več obnovljivih virov energije, vendar ni dovolj časa za dodajanje znatnih zmogljivosti pred zimo.

Henning Gloystein, analitik pri Eurasia Group, je svetoval EU, naj načrtuje, da Rusija v celoti prekine vse dobave plina in poveča uvoz iz drugih virov. "V najslabšem primeru bi za ohranitev oskrbe za bistvene industrije in storitve potrebovali neko obliko racionalizacije plina," je dejal.

Nekateri so predlagali, da bi morala EU preiti v ofenzivo. Zachmann pri Brueglu je dejal, da bi Evropa lahko prisilila svoje elektroenergetske družbe, da dejansko prekinejo vse dolgoročne pogodbe, ki jih imajo z Gazpromom. Evropski kupci bi potem lahko ponudili nakup določene količine plina po fiksni ceni, s čimer bi Rusiji ponudili boljše pogoje za večje količine.

Če bi se Rusija nato odločila, da bo v celoti ustavila dobavo, bi se Evropa lahko odzvala, "vendar samo sedenje kot žaba v vodi in dopuščanje Rusom dvigniti temperaturo ni dober načrt," je dejal Zachmann.

"Rusija je rekla, da je to naš plin, to je naša igra, vendar moramo reči, da je to naš denar, to je naša igra."

Dodatna poročanja Tom Wilson v Londonu in Amy Kazmin v Rimu

Source: https://www.ft.com/cms/s/2da439ba-87d8-4a48-80ca-b6452d48669a,s01=1.html?ftcamp=traffic/partner/feed_headline/us_yahoo/auddev&yptr=yahoo