Ericssonove delnice (oznaka ERIC), ki kotirajo na ameriški borzi, so se v sredo v predprodajnem trgovanju znižale za kar 11.16 %. Delnice so med jutranjim trgovanjem v Stockholmu padle kar za 9.59%.
V izjavi pozno v torek je Ericsson dejal, da je notranja preiskava leta 2019 odkrila "resne kršitve pravil skladnosti" nad njegovim ravnanjem v Iraku, vključno z dokazi o neprimernem ravnanju, povezanem s korupcijo, in neprimerni uporabi prodajnih agentov in svetovalcev.
"Preiskovalna skupina je ugotovila tudi plačila posrednikom in uporabo nadomestnih transportnih poti v povezavi z izogibanjem iraške carine v času, ko so teroristične organizacije, vključno z ISIS, nadzorovale nekatere transportne poti," je dejal Ericsson.
Družba je dejala, da njeni notranji preiskovalci ne morejo ugotoviti, kdo je bil končni prejemnik denarja.
Preiskava je bila sprožena zaradi nenavadnih zahtevkov o stroških v Iraku iz leta 2018. Končala se je leto pozneje, vendar se je Ericsson odločil, da je takrat ne bo razkril. Zaradi preiskave je podjetje zapustilo več zaposlenih, so sporočili iz družbe.
Ericsson je dejal, da je zaradi medijskih poizvedb sodeloval z zunanjim svetovalcem, da bi pregledal ugotovitve preiskave in opredelil morebitne dodatne ukrepe, ki bi jih moralo podjetje sprejeti.
Prej v torek je za švedski časnik povedal predsednik uprave Ericssona Borje Ekholm Dagens Industri da je podjetje videlo, da so bile "transportne poti kupljene prek območij, ki so jih nadzorovale teroristične organizacije, vključno z Isis."
Ericsson se je strinjal, da bo ameriškemu ministrstvu za pravosodje (DOJ) leta 1 plačal milijardo dolarjev za rešitev preiskave kršitev ameriškega zakona o tujih koruptivnih praksah.
Ministrstvo za pravosodje je dejalo, da je primer izhajal iz Ericssonove sheme, da "izvaja in neustrezno beleži več deset milijonov dolarjev nepravilnih plačil po vsem svetu". DOJ je kot vpletene države imenoval Džibuti, Kitajsko, Vietnam, Indonezijo in Kuvajt.
Vendar je oktobra Ericsson dejal, da je ministrstvo za pravosodje ugotovilo, da je švedska telekomunikacijska skupina kršila svoje obveznosti iz sporazuma o odloženem pregonu s tem, da ni zagotovila določenih dokumentov in dejanskih informacij.